Bajuk zavrača Mesićev predlog

Ljubljana/Zagreb - Finančni minister Andrej Bajuk je zavrnil četrtkov predlog hrvaškega predsednika Stipeta Mesića za rešitev vprašanja deviznih vlog nekdanje zagrebške podružnice Ljubljanske banke, po katerem bi problem deviznih varčevalcev rešili z najetjem posojila, za katerega bi bila porok Slovenija. Minister Bajuk meni, da je vprašanje 140.000 varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke del nasledstvenega sporazuma, ki ga je ratificirala tudi Hrvaška.

Vodja LDS Jelko Kacin pa je v pismu premieru Janezu Janši in predsedniku države Janezu Drnovšku ter predsedniku SD Borutu Pahorju zapisal, da je napočil čas, da opozicija podpre vsakršno konstruktivno pobudo vlade za rešitev odprtih vprašanj, tudi vprašanja nekdanjih varčevalcev. LDS je pripravljen razpravljati o konkretnem predlogu obeh vlad, Mesićevega predloga pa ne more komentirati, ker za to ni pooblaščen. "Dokler ne slišim novih argumentov za spremembo naših stališč, bi se držal tistega, ki se mi zdi prepričljiv, torej da je to vprašanje nasledstva," je dejal Kacin.

S pobudo predsednikov Drnovška in Mesića za dvostranske pogovore o odprtih vprašanjih je LDS zadovoljen, medtem ko v SD dvomijo, da je dogovor še mogoč. Se pa vodji strank Kacin in Pahor strinjata, da je pogojevanje vstopa Hrvaške v EU z rešitvijo težav med Ljubljano in Zagrebom nesprejemljivo.

Bela knjiga MZZ vzpodbudila veleposlanika Nobila k pisanju

Hrvaški veleposlanik v Sloveniji Mario Nobilo je v pismu tujim veleposlanikom v Ljubljani obtožil Slovenijo, da v nedavno objavljeni beli knjigi o meji med državama izraža zahteve po določenih delih hrvaškega ozemlja in da skuša spremeniti kopensko mejo, piše današnji Dnevnik, ki je pismo dobil iz visokih diplomatskih virov v Ljubljani.

"Republika Hrvaška ne more sprejeti navedb, ki so predstavljene v tem dokumentu. Slovenija predstavlja svoje zahteve kot nesporna dejstva in sočasno ignorira tista dejstva, ki niso v skladu z njenimi interesi. Takšna selektivnost dokazuje pomanjkanje pripravljenosti na pravičen pristop in odprt dialog," je v pismu v angleščini zapisal Nobilo, v pismu pa naslovnike prosil, naj z njegovo vsebino seznanijo svoje države.

V pismu ocenjuje, da so zahteve Slovenije po vsem Piranskem zalivu in dostopa do odprtega morja v nasprotju z mednarodnim pomorskim pravom. Meni pa tudi, da skuša Slovenija spremeniti kopensko mejo, ki je obstajala v trenutku razglasitve neodvisnosti, saj bela knjiga "odkriva zahteve Republike Slovenije po določenih delih Republike Hrvaške".

Slovenski MZZ v beli knjigi, ki jo je objavil minuli teden, zbirki dokumentov o nerešenih vprašanjih meje na več kot 400 straneh, med drugim utemeljuje slovensko stališče, da so na osnovi spoštovanja stanja na dan 25. junija 1991 celoten Piranski zaliv in zaselki južno od Dragonje slovenski ter da ima Slovenija teritorialni izhod na odprto morje.

Rupel opozarja Rehna na zaveze Hrvaške ob vstopanju v EU

Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel pa je v četrtek pisal pismo evropskemu komisarju za širitev Olliju Rehnu, v katerem ga je opozoril, da Slovenija pričakuje, da bo Hrvaška pozorna do sosednjih držav in bo skupaj z njimi skrbela za dobre sosedske odnose, so sporočili iz zunanjega ministrstva. To je po Ruplovih besedah tudi v skladu s sklepi junijskega Evropskega sveta, ki poleg koebenhavenskih meril za vstop Hrvaške v povezavo omenja tudi dobre sosedske odnose.

Rupel je spomnil, da je Rehn v preteklosti izrazil stališče Evropske komisije, da gre pri določitvi državne meje med Slovenijo in Hrvaško za bilateralno vprašanje, torej za vprašanje, ki ga morata urediti državi sami.

Rupel je še izpostavil, da hrvaška stran v zadnjih tednih vse pogosteje ponavlja, da naj se vprašanje državne meje reši z arbitražo oziroma s pomočjo pravosodnega organa. "Slovenija v zvezi z arbitražo nima nobenih načelnih zadržkov, vendar seveda meni, da prepuščanje reševanja mejnega vprašanja arbitraži ali celo sodišču pomeni opustitev bilateralnega načina," je še zapisal Rupel.

Po Ruplovem mnenju bi odločanje nekoga tretjega o tem dvostranskem vprašanju pomenilo nezaupnico diplomaciji, ki je najbolj poklicana skrbeti za reševanje omenjenih vprašanj in še posebej za negovanje dobrososedskih odnosov v skladu s sklepi Evropskega sveta, so še sporočili z MZZ.

Prunk: Bela knjiga o meji je koristna in potrebna

Bela knjiga o meji med Slovenijo in Hrvaško, ki jo je minuli teden objavilo slovensko zunanje ministrstvo, je koristna, smiselna in potrebna, saj preko zgodovinskih argumentov slovenski in mednarodni javnosti pojasnjuje vprašanje meje brez tendence vplivanja na izid morebitnih bodočih pogajanj ali arbitraže, je dejal sopredsedujoči slovensko-hrvaški zgodovinski komisiji Janko Prunk.

Zgodovinska dejstva so, kot je poudaril, "precej na strani Slovenije", bodo pa seveda lahko "le deloma pripomogla pri odločanju o celotni meji med državama", saj je treba upoštevati tudi trenutno stanje in načelo pravičnosti. Trenutno stanje je po oceni Prunka manj v prid Slovenije, "ker so nekatere stvari Hrvati storili po letu 1991 in s tem hočejo nekako prejudicirati nekatere stvari". Po načelu pravičnosti pa po besedah Prunka velja, da ima Slovenija tako kot prej celoten Piranski zaliv in prost dostop do mednarodnih voda.

Na vprašanje, ali slovenski del komisije razpolaga s kakimi drugimi dokumenti, ki zadevajo slovensko-hrvaško mejo v enakem obdobju, ki ga obravnava bela knjiga, je dejal, da jih sam ne pozna. Domnevajo pa, da bi lahko obstajali, saj je v času komunističnega obdobja v bivši Jugoslaviji prihajalo do zakulisnih dogovorov brez nadzora javnosti, je povedal.

Tako npr. domnevajo, da je moral obstajati nek dogovor, da so po drugi svetovni vojni "Hrvati dobili Savudrijo in Kaštel, katastrski občini, ki sta spadali v piransko občino" in "kjer je bilo Hrvatov morda za prste ene roke". Nekdo je moral sprejeti to odločitev, "vendar razen dogovora med dvema lokalnima partizanskima poveljnikoma iz leta 1944 o tem ni odločal noben večji politični forum," je dejal, dodal pa, da bodo morda našli še kake podobne dogovore.