Baloni se lahko vrnejo na slovensko nebo

Slovenski balonarji so končno dobili pravilnik o vzletnih mestih in pristajalnih območjih za balone in zračne ladje. To naj bi bil pogoj, da se na naše nebo vrnejo baloni, ki jih zdaj skoraj leto dni nismo videli.

Agencija za civilno letalstvo je namreč po balonarski tragediji, ki se je na Ljubljanskem barju zgodila avgusta lani, najprej prizemljila balonarje, za njimi pa še jadralne padalce in zmajarje. In medtem ko so v Franciji pred dnevi balonarji hkrati s 491 toplozračnimi baloni postavili rekord, so naši v petek po skoraj letu dni vendarle dočakali predpisane pogoje, pod katerimi bi smeli leteti.

Najbolj vprašljivo je bilo tako imenovano komercialno letenje, torej dvigovanje sopotnikov pod nebo za plačilo. Z zakonom o letalstvu iz leta 2010 je bilo to vrsto letenja treba uskladiti, kar je balonarska nesreča sicer pospešila – a mnogi balonarji so na pomanjkljive predpise opozarjali že veliko pred njo.

Birokracija ne bo prinesla razvoja

Po prvih odzivih med balonarji pa novi pravilnik ne prinaša nič bistveno novega. Dolgoletni balonar in predsednik Balonarskega kluba Ptuj Branko Ambrožič je prepričan, da je takšne rešitve omogočal že veljavni zakon: »Eno leto je šlo v nič in samo ugibamo lahko, zakaj se je to zgodilo. Po nepotrebnem zbirokratizirano reševanje ne more prinesti razvoja, lahko pa z neposrečenimi rešitvami dejavnost ovira.«

Večino stvari, ki jih predpisuje pravilnik, so balonarske ekipe izvajale že doslej. Pravilnik tako na primer za pristajalno območje določa prostor, »na katerem je zagotovljeno vsaj eno pristajalno mesto in možni dve alternativni pristajalni mesti ter ne sme biti gosto naseljeno območje, območje z večjimi vodnimi površinami in območje z visoko vegetacijo brez možnosti izbire pristajalnega mesta«. Takšna salomonska definicija ne predpisuje ničesar, česar piloti balonov ne bi vedeli ali upoštevali že doslej, če je le bilo mogoče. Z novim pravilnikom bodo zdaj morali le še uskladiti operativne priročnike svojih plovil in potem bodo lahko spet leteli.

Enoletna prizemljitev slaba za letalske izkušnje

Vse to pa k varnosti letenja kaj bistveno novega ne bo prispevalo, je prepričan Ambrožič. Prav tako je skoraj celoletna prizemljitev balonarjev slabo vplivala na njihove letalske izkušnje. Grega Trček iz Balonarskega centra Barje, ki ima podjetje za komercialne lete z baloni in je v njem tudi zaposlen, pa vse te mesece ni smel leteti, zato tudi ni mogel nič zaslužiti. Takih je še nekaj naših balonarjev in povsem logično je, da ne morejo razumeti, zakaj je bilo treba izgubiti celo leto, da je nastal nekakšen pravilnik, ki bi ga z lahkoto spravili skupaj trije izkušeni balonarji v enem popoldnevu.

Evropska licenca in registrirana vzletišča

Sicer pa pravilnik, ki je bil v petek končno objavljen v uradnem listu, ni bil edina težava slovenskih balonarjev. Od letošnjega marca naprej morajo imeti posebno evropsko licenco, kakršne menda doslej niso še niti začeli izdajati v nobeni drugi evropski državi. Potem je bilo treba za balone pripraviti poseben operativni priročnik (vsako zračno plovilo že ima svoj tehnični letalski priročnik), ki so ga potrdili konec letošnjega maja. A s tem zapletov še ni bilo konec, saj so na agenciji ugotovili, da za komercialne polete lahko po zakonu o letalstvu tudi baloni poletijo z in pristanejo na le registriranem vzletišču in pristajališču. Kdor samo bežno pozna zakonitosti letenja z balonom, mu je jasno, da tega v praksi ni mogoče izvesti.

Grega Trček bi tako na primer lahko z balonom poletel v Podpeči, kjer je registrirano njihovo vzletišče, pristal pa le na letališču Brnik: »Za normalno letenje z balonom je takšen predpis povsem neuporaben in neživljenjski.« Tako bi bilo treba leteti, če bi imel v balonarski košari sopotnike, ki bi polet plačali. Športno letenje je sicer bilo možno, vendar je letenje z balonom drago, in če lastnik balona ne sme dobiti plačila niti za porabljeni plin, kaj šele za zavarovanje in amortizacijo balona, potem si pogosto letenje za lasten užitek iz lastnega žepa težko privošči.

Pravilnik je nastajal predolgo

Balonarji so ves čas poudarjali, da tudi po veljavnem zakonu lahko minister predpiše drugačne pogoje za poletanje in pristajanje specifičnih plovil, kot so baloni in zračne ladje. Toda nastajanje tega pravilnika se je vleklo predolgo. Že pred mesecem dni so balonarji mahali z obljubo ministrstva za infrastrukturo in prostor, da bo pravilnik nemudoma objavljen. Zakaj so morali izgubiti še en mesec, nam na ministrstvu ni uspelo izvedeti; šlo naj bi le za medresorsko usklajevanje.