Banka Slovenije objavila domnevno sporno gradivo

Ljubljana - Banka Slovenije je danes na svoji spletni strani objavila interno gradivo analitsko-raziskovalnega centra, v katerem so prikazane ocene jesenskih javnofinančnih projekcij za obdobje 2006-2008. Kot kažejo projekcije, se bo v letih 2007 in 2008 javnofinančni primanjkljaj povečal na dva odstotka bruto domačega proizvoda. Projekcije je včeraj na novinarski konferenci razgrnil tudi viceguverner Banke Slovenije Andrej Rant in pojasnil, da je verjetnost realizacije teh tveganj zanemarljiva.

Kot je danes poudaril guverner Banke Slovenije in vnovični kandidat za to mesto Mitja Gaspari, je glavni problem, ki je nastal in "je bil začetek kampanje proti centralni banki in njemu", podatek, ki govori o tem, kaj bi se zgodilo, če bi se nadaljeval trend rasti odhodkov pod pogoji, kot so bili sedaj, in trend prihodkov, kot so predvideni z makroekonomskimi scenariji, brez določenih ukrepov ekonomske politike.

Gaspari ne razmišlja o odstopu

"Čudim se, kako se lahko takšna zadeva vzame kot kronski dokaz za napad na institucijo," je dejal Gaspari. Poudaril je, da od kandidature za položaj guvernerja ne namerava odstopiti. "Ni nobenega vsebinskega ali kakšnega drugega razloga za to," je še zatrdil.

Kot je znano, je na domnevno sporno gradivo analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije prejšnji petek prvi opozoril predsednik SNS Zmago Jelinčič. Zaradi viharja, ki je nastal po Jelinčičevem opozorilu, je vprašljiv vnovičen šestletni mandat sedanjega guvernerja Gasparija. DZ bo o Gasparijevem imenovanju na položaj guvernerja Banke Slovenije odločal v petek v okviru rednega januarskega zasedanja.

Projekcije kažejo na povečanje javnofinančnega primanjkljaja v letih 2007 in 2008

Iz projekcij analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije izhaja, da bo Slovenija v analiziranem obdobju še naprej ohranjala javnofinančni primanjkljaj pod referenčno vrednostjo treh odstotkov BDP. Javnofinančni primanjkljaj bo letos po ocenah analitsko-raziskovalnega centra znašal 1,7 odstotka BDP, kar je za 0,3 odstotne točke več kot po revidiranem podatku za lani. Tudi strukturni javnofinančni položaj se bo v primerjavi z lanskim nekoliko poslabšal.

V letih 2007 in 2008 projekcije kažejo na povečanje javnofinančnega primanjkljaja, predvsem na račun letos sprejete davčne reforme, na dva odstotka BDP. Ob tem se bo strukturni primanjkljaj povečeval, ocenjuje analitsko-raziskovalni center, ki poudarja, da v projekcijah ni upoštevan možen dvig stopenj DDV, kar je eden od možnih ukrepov za znižanje javnofinančnega primanjkljaja v letu 2008.

Razlogi za povečanje javnofinančnega primanjkljaja

Slovenija po ocenah analitsko-raziskovalnega centra v prikazanem obdobju ne bo dosegla strukturnega ravnovesja niti srednjeročnega cilja v višini enega odstotka BDP strukturnega primanjkljaja. Prav tako ne bo sledila zahtevi reformiranega pakta stabilnosti in rasti, ki državam območja evra in članicam ERM II nalaga zmanjševanje strukturnega primanjkljaja v višini 0,5 odstotka BDP letno, izključujoč začasne in enkratne ukrepe, ter zahteva večji napor oz. prilagajanje v ugodnih makroekonomskih razmerah.

Glavni razlog za povečanje javnofinančnega primanjkljaja v naslednjih letih je ukinjanje davka na izplačane plače in izvedba davčne reforme, ki bo znižala prihodke iz naslova dohodnine in davka na dobiček pravnih oseb. Potencialna uveljavitev višjih stopenj pri DDV bi po ocenah analitsko-raziskovalnega centra lahko izboljšala javnofinančni položaj, po ocenah za 0,5 odstotka BDP ob povišanju nižje stopnje z 8,5 na devet odstotka in višje stopnje z 20 na 21 odstotkov.

Na odhodkovni strani bodo k znižanju deleža prispevali restriktivnejša politika na področju zaposlovanja v javnem sektorju, nižja plačila obresti in manjši delež plačil za socialne transferje v BDP, prav tako pa na nižje odhodke vpliva zniževanje stopenj davka na izplačane plače. Po drugi strani pa naj bi se delež investicij države ter odhodkov za blago in storitve povečevali, je razvidno iz povzetka gradiva.

V naslednjih letih lahko odstopanja realizacije od napovedi na prihodkovni strani, poleg že omenjenega dviga DDV, povzročijo predvsem višji dvig trošarin na energente od predvidenega, nižji znesek poračuna davka na dobiček pravnih oseb za leto 2006 ter nižje črpanje sredstev iz proračuna EU. Ocena verjetnosti prečkanja maastrichtske meje zaradi upočasnitve gospodarske aktivnosti je za leti 2006 in 2007 zanemarljiva, za leto 2008 pa brez upoštevanja dviga DDV znaša okoli pet odstotkov.

Kot še navaja analitsko-raziskovalni center v povzetku gradiva, ki ga po zagotovilih Banke Slovenije ni obravnaval noben organ banke, se z lanskimi spremembami na pokojninskem področju poslabšuje dolgoročna vzdržnost javnih financ, vendar v horizontu teh projekcij to še ne bo opazno.