Banke dražijo plačevanje položnic

Nadomestila pri plačilu položnic so vse višja. Najdražje je plačilo na poštnem ali bančnem okencu, najcenejše pa plačevanje mesečnih obveznosti s trajnikom.

Objavljeno
13. februar 2006 08.32
Ljubljana – Vedno več uporabnikov bančnih storitev se odloča za sodobnejše oblike poslovanja, saj se tako izognejo gneči v poslovalnicah in prihranijo marsikateri tolar. Banke jih k temu spodbujajo, saj uporaba sodobnih bančnih poti znižuje stroške poslovanja. Glavni razlog za preusmeritev strank od okenc na osebne računalnike, telefone in podobno naj bi bila ugodna cena. Če, na primer, namesto na bančnem okencu vsak mesec plačamo 10 položnic po spletu, prihranimo v enem letu več kot 40 tisočakov.

“Minus” ni več dovoljen

Zadnje čase ljudi najbolj jezi to, da se ta nadomestila na tihem lepo dražijo. Podražili so jih na pošti in tudi spletno plačevanje ni več tako poceni. Še najbolj ugodno je plačevanje računov s trajnimi nalogi; to je pri NLB sicer brezplačno, vendar je treba po novem imeti pred plačilom na osebnem računu v tej banki dovolj denarja. “Minus” torej ni več dovoljen. Za tiste, ki ne plačujejo položnic s trajnim nalogom, je še vedno najugodneje, če obveznosti poravnavajo s pomočjo spletnega bančništva, saj se višina nadomestila giblje med 50 in 70 tolarji. Predvsem pa je pomembno, da omogočajo to storitev vse omenjene banke, poleg tega je največkrat med računi fizičnih oseb pri tej banki opravljeni prenos po spletu brezplačen.

Prek mobilnega telefona za polovico ceneje kot na okencu

Nekoliko drugače je s plačevanjem posebnih položnic in plačilnih nalogov (BN01) z mobilnim telefonom – to omogočajo le pri NLB, poznajo pa tudi tako imenovano pismo zaupanja, pri katerem je nadomestilo za vsako plačilo 410 tolarjev. Telefonsko bančništvo pozna polovica bank, višina nadomestila pa znaša približno polovico vsote, ki jo je treba odšteti pri plačilu pri bančnem okencu. Slednje je tako še vedno najdražja oblika plačevanja. Praviloma so nadomestila pri deponiranju posebnih položnic in plačilnih nalogov na bančnih avtomatih – tega ne omogoča le Poštna banka Slovenije – enaka tistim, ki jih moramo poravnati pri bančnem okencu.

Nekoliko na boljšem so stranke Banke Celje in SKB, v Novi KBM pa zaračunajo le toliko kot pri plačevanju po spletu. Je pa res, da so z depozitno enoto pogosto opremljeni le bančni avtomati v bližini poslovalnic posameznih bank. Factor banka ponuja svoje storitve sicer samo pravnim osebam, provizije pri plačilu z elektronskimi nalogi pa se gibljejo od 50 tolarjev pri prenosu na račun Factor banke in 70 na račun druge banke do 700 tolarjev pri nujnih plačilih. Pri papirnih nalogih so ustrezna nadomestila 200, 240 oziroma 1000 tolarjev.

Trajniki in neposredne bremenitve

Pri neposredni bremenitvi – gre za redne mesečne obveznosti, na primer plačilo storitev telefona, RTV, plačilo elektrike ipd. –, plačujejo komitenti NLB po 35 tolarjev za vsako transakcijo, za trajnike na račune zunaj NLB pa 100 tolarjev. Slednje velja tudi za komitente banke SKB, medtem ko je plačilo v okviru neposredne bremenitve zanje brezplačno.

Sprememb cen še ni konec

Sedanje tarife v Factor banki veljajo od srede lanskega oktobra in v bližnji prihodnosti ne predvidevajo sprememb, prav kakor v Abanki in Banki Celje, kjer so jih nazadnje spreminjali v tem mesecu. Drugače je v banki SKB, kjer so nadomestila zaradi večjih stroškov in konkurence zvišali decembra lani, že za marec pa načrtujejo ponovno spremembo. Vsaj do takrat bodo najceneje plačevale položnice njihove stranke.

Več preberite v današnjem Delu