Barbara Brezigar: Minister ne razume delovanja državnega tožilstva

Barbara Brezigar meni, da je predlog obveznih navodil o dravnotožilskem redu nezakonit. Posega namreč v zakon o državnem tožilstvu in spreminja ter dopolnjuje državnotožilski red.

Objavljeno
28. januar 2010 12.33
Majda Vukelić
Majda Vukelić
Ljubljana - »Iz osnutka obveznih navodil izhaja odsotnost temeljnega razumevanja sopodpisa in delovanja državnega tožilstva kot samostojnega državnega organa. Odločitev tožilca, ki se odloči za pregon, preizkusi sodišče. Odločitev tožilca, da pregona ne bo začel, pa je skladno s predpisi podvržena določenemu notranjemu nadzoru, ki ga izvaja nadrejeni ali višji tožilec. Odklonitev sopodpisa s strani vodje tožilstva ali pa ugotovitev nadzora s strani višjega tožilca imata skladno s predpisi lahko za posledico odločitev tožilca, da popravi ugotovljeno napako. Povsem jasno pa je, da ga v to ni mogoče prisiliti. Če tožilec vztraja pri odločitvi, je problem mogoče rešiti tudi s prevzemom zadeve po 66. členu zakona o državnem tožilstvu.«

 

Tako je v mnenju, ki je odklonilno do ministrovega tretjega predloga obveznih navodil za izvajanje državnotožilskega reda, zapisala generalna državna tožilka Barbara Brezigar. Iz njenega mnenja, na katerega bo pravosodni minister Aleš Zalar tudi odgovoril, je razvidno, da vrh tožilstva in ministrstvo ostajata vsak na svojem bregu, ko gre za vprašanje interpretacije zadev državnotožilske uprave, ki je bilo spodbujeno z izsledki izrednega pravosodnega nadzora nad poslovanjem ljubljanskega okrožnega tožilstva zaradi zadeve Berglund. 


V odklonilnem predhodnem mnenju Brezigarjeva ugotavlja, da minister z navodili posega v zakon o državnem tožilstvu in spreminja državnotožilski red, kar predstavlja nezakonit poseg, saj je mogoče ta red spremeniti le na predlog generalnega državnega tožilca in ne ministra. Prepričana je, da so navodila škodljiva za redno, pravilno in učinkovito delo državnih tožilstev tudi zato, ker so dvoumna, zapletena in nejasna, marsikje tudi v nasprotju z obrazložitvijo, zaradi česar bi bilo oteženo tožilsko delo. So pa po presoji Brezigarjeve tudi v nasprotju z navedbami nadzorne skupine, ki se je ukvarjala z ljubljanskim tožilstvom. Generalna državna tožilka tudi opozarja, da je poslovanje državnih tožilcev enako že od začetka uporabe državnotožilskega reda, to je od januarja 2005. Ker je ministrstvo doslej popolnoma negiralo argumente tožilstva do prejšnjih dveh osnutkov obveznih navodil, je generalna državna tožilka prepričana, da »strokovni argumenti niso merilo za odločitev o sprejemu obveznih navodil.« 


Na pravosodnem ministrstvu so nam povedali, da mnenje Barbare Brezigar še proučujejo, bodo pa nanj tudi odgovorili. Ali bo hkrati ob odgovoru pravosodni minister izdal tudi obvezna navodila, pa še ni znano. Zoper izdajo obveznih navodil pa vrhovno državno tožilstvo nima nobenih pravnih sredstev, so nam pojasnili v uradu generalne državne tožilke.