Tiskane izdaje
Ljubljana – Skoraj 15 odstotkov enajstletnikov gleda televizijo najmanj štiri ure na dan, v vrtce je vključenih več kot štiri petine triletnikov, dobrih 46.000 mladoletnih prejema preživnino. To je le nekaj številk iz statistike na spletne bazi podatkov o otrocih, ki so jo pripravili na Inštitutu RS za socialno varstvo (IRSSV).
»V bazi so zbrani osnovni kazalniki, ki omogočajo vpogled v življenje otrok. Pripravili smo jo, da zagotovimo sistematično spremljanje in proučevanje kakovosti življenja otrok,« je opisala direktorica IRSSV Barbara Kobal Tomc.
Na spletni strani Inštituta RS za socialno varstvo so na voljo različni podatki, nekateri iz uradnih virov, drugi pridobljeni iz anketnih vzorcev. Predstavitve o dojemanju problematike so objektivne, torej izražene številčno, merijo jih z ekonomskimi metodami, in subjektivne.
Združene so v več poglavij: demografija, socialno-ekonomska varnost, izobraževanje, zdravje, stanovanje in okolje, plačano delo otrok, prosti čas. Posebno poglavje je namenjeno tudi pripadnikom romske skupnosti, otrokom, ki so prikrajšani za normalno družinsko življenje, tistim s posebnimi potrebami, tistim, ki doživljajo nasilje ali ki kažejo odklonilno vedenje.
Tako najdemo statistike, da se je desetina petnajstletnikov v preteklem letu stepla vsaj trikrat, da je bilo leta 2010 na centrih za socialno delo 495 vlog za posvojitev, v istem obdobju pa je bilo posvojenih sedem otrok, ki so bili pred tem v rejništvu.
Vidimo lahko tudi, da je lani imelo 12 odstotkov učencev sofinancirano šolo v naravi, leta 2004 pa je bilo takšnih 37 odstotkov. Vendar laični obiskovalec strani pri tem ne more razbrati, ali je bil delež manjši zato, ker so starši postali premožnejši, ali ker je država zaostrila kriterije za dodelitev, ali ker je manj ljudi zaprosilo za to pomoč. »Baza je podatkovna opora in ne vsebuje interpretacij, omogoča pa poglobljeno analizo.
Uporabna je predvsem za odločevalce in raziskovalce pa tudi za seminarske naloge dijakov in študentov. Je stičišče različnih virov, ki daje splošen pregled,« je strnila Kobal Tomčeva. Pri določanju kazalnikov so upoštevali smernice, ki jih raziskovalci v mednarodnem merilu uporabljajo pri raziskovanju kakovosti življenja.
Spletna baza je nadaljevanje dela Otroške opazovalnice, ki so jo leta 2004 ustanovili v okviru IRSSV in je vključena v evropsko mrežo nacionalnih otroških opazovalnic ChildOnEurope. »Njen namen je, da zbira ključne informacije o otrocih v družbi in o širšem kontekstu. Te so koristne zato, da lahko spremljamo položaj otrok, da lahko ugotavljamo, kako se ta spreminja, in da zaznavamo, ali se kopičijo problemi. Na tej podlagi naj bi sprejeli ustrezne ukrepe. Nekatere smo koristno uporabili pri pripravi družinskega zakonika,« je pojasnil nekdanji minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik.
Pri IRSSV so v okviru Otroške opazovalnice v zadnjih treh letih pripravili različne raziskave in analize, med drugim o rejništvih in posvojitvah, v sodelovanju s fakulteto za socialno delo. Letos jih nameravajo dopolniti. Radi bi primerjali življenje ljudi, ki so bili v zadnjih desetih letih v rejništvu, s tistimi, ki so bivali v zavodih.
