Bazen bo dvakrat večji od Blejskega jezera

Brežice – Ste se od marca peljali po avtocesti mimo Brežic in videli največji peskovnik v državi? Če bi iz avtomobila vidno gmoto navozili na nogometno igrišče, bi to segalo 77 metrov v višino. A to je šele začetek gradnje HE Brežice. Vsega izkopanega materiala med trenutno največjim gradbenim posegom v državi bo skoraj sedemkrat toliko.

Natančneje, če vzamemo nogometne mere 100 krat 65 metrov, bi z materialom, izkopanim od letošnjega marca do začetka obratovanja brežiške HE septembra 2017, lahko postavili stolp višine 515 metrov. V strokovnih krogih nogometni izračun pretvorijo v 3,35 milijona kubičnih metrov materiala.

Od začetka gradnje brežiške hidroelektrarne so v dveh mesecih naložili vsaj 25.000 tovornjakov oziroma ob avtocesto prepeljali za pol milijona kubičnih metrov izkopanin, pravi vodja gradbišča Andrej Unetič iz inženirske družbe HSE Invest: »To so zgolj pripravljalna dela za začetek del v gradbeni jami HE Brežice. Pred tem bo treba izkopati še 150.000 kubičnih metrov materiala. Količina nasipov bazena – toliko materiala bo treba tudi izkopati ob gradnji akumulacijskega jezera – je približno 2,7 milijona kubičnih metrov.«

Temelji 26 metrov pod površjem

Sortirani humus, gramoz in mulj, na vrhu pa majhni bagerji in tovornjaki. Ob stari strugi Save, ki se je izoblikovala v nekaj tisočletjih, so gradbinci v dveh mesecih izkopali in učvrstili nov obtočni kanal. Stari železni most čez dve reki je odlična razgledna točka za vse domačine, ki iz dneva v dan spremljajo silovite spremembe krajine, ki je bila še lani zaraščena z drevjem in za večino neopazna.

»Spremembe so zares očitne,« pravi Bogdan Barbič, direktor družbe Hidroelektrarne na Spodnji Savi (HESS), ki nad sotočjem Save in Krke gradi četrto in hkrati najmočnejšo, največjo, najdražjo in najpomembnejšo od petih hidroelektrarn na spodnji Savi: »Ko bomo začeli graditi energetski objekt, domačini na tem delu leto dni ne bodo videli nobene spremembe. Gradnja bo namreč potekala v luknji, globoki 26 metrov.«

Začetek betoniranja je predviden sredi oktobra. Pred tem bodo gradbinci morali izvesti še dva velika posega.

Nad skale s 45 tonami razstreliva

V zadnjih dneh maja bodo začeli preusmerjati Savo v umetno strugo, ki je za zdaj na sredini še zasuta. Ko bo najdaljša slovenska reka podaljšana za majhen ovinek, bodo zasipali naravno strugo. Temu sledi novo prevažanje materiala z enega na drug konec peskovnika.

»Čaka nas izkop v hribinski podlagi. Morda bomo naleteli na skalo, morda na lapor,« vrtanje v globino pod trenutnim savskim dnom napoveduje Unetič. Iz hribinskega dela bodo odstranili 112.000 kubičnih metrov materiala. Če bodo vso količino morali razstreliti, bo odjeknilo približno 230 verižnih detonacij. Vsaka bo s pomočjo 200 do 300 kilogramov streliva zdrobila okoli 500 kubičnih metrov skale.

Vodja gradbišča upa na manjše število odstrelov, da bodo z zgolj enim do dvema na dan ta del izkopa končali v dveh mesecih. V projektni dokumentaciji je sicer predvidena uporaba 46 ton vodoodpornega razstreliva.

Betona za 3800 klasičnih hiš

Zajezitev Save na pregradi elektrarne je predvidena devet metrov nad površino. Skupaj s 26 metri v tla vkopane zgradbe bo stranica objekta visoka 35 metrov. Vanjo bo vgrajeno 115.000 kubičnih metrov betona in 3800 ton armature. Z omenjeno količino betona bi lahko zgradili okoli 3800 klasičnih hiš.

Med pripravljalnimi deli je na gradbišču do 40 oseb. Ko bo vgradnja strojne opreme na vrhuncu, bo v Brežicah na delu 300 delavcev. Medtem ko bodo agregate pričeli sestavljati že julija 2015, je konec vseh gradbenih del na energetskem delu objekta (vrednem 118 milijonov evrov) predviden za 4. januar 2017.

Med obveznostmi, ki jih bodo energetiki do takrat morali postoriti, je tudi zasipanje umetnega obtočnega kanala Save, ki so ga izkopali v zadnjih dveh mesecih. Ves material, ki se na štirih hektarih površine ob avtocesti zdaj že zarašča z zelenjem, bodo tako položili nazaj v tla.

Nasipi visoki do 9,5 metra

Podobno presežka materiala ne pričakujejo niti ob gradnji akumulacijskega jezera, ko naj bi izkopali za 2,7 milijona kubičnih metrov humusa, peska in mulja. Projektanti načrtujejo, da bodo ves izkopani material vgradili v ureditve bazena in protipoplavno zaščito.

Skupna dolžina nasipov bazena, brez visokovodnih zaščitnih, znaša 13,63 kilometra. Nasipi bodo na desnem bregu segali od 0,8 do 8,7 metra visoko, na levem do 9,5 metra. Ravno po umetnem nadvišanju brežin se brežiška elektrarna bistveno razlikuje od zgornjih treh družbe HESS v Boštanju (deluje od 2006), na Blanci (2009) in v Krškem (2013).

»Z brežiško HE prehajamo iz dolinske gradnje na ravninsko. Pred tem smo morali ob bokih brežine bolj ali manj le urediti. Zdaj moramo, da dvignemo nivo gladine in energetski potencial elektrarne, zgraditi nasipe. Pri gradnji HE Blanca smo zgradili zgolj dva kilometra nasipov, pri HE Boštanj kilometer,« pravi Unetić. Posledično so z izkopanim odvečnim materialom ob HE Krško zgradili del krške obvoznice.

Za vse infrastrukturne ureditve ob HE Brežice (akumulacija, ceste, pritoki, električna omrežja ...) mora država – pričakujejo sicer pocenitev projekta – zagotoviti 173 milijonov evrov. Začetek gradnje je predviden okoli novega leta, prvo delno polnjenje akumulacije pa maja 2016. Bazen ob HE Brežice bo največji na spodnjesavski verigi. Vanjo ob elektrarnah v verigi podjetja HESS spada tudi HE Vrhovo v lasti družbe Savske elektrarne Ljubljana, zgrajena že leta 1993.

Dolžina brežiškega bazena, ki teče skozi dve tretjini Krškega, bo 12,95 kilometra. Največja širina bo znašala 680 metrov, površina vodne gladine pa se bo s 114 povečala na 317 hektarov. Brežiško jezero bo s tem dvakrat večje od blejskega (145 hektarov) in druga največja akumulacija v državi za Ptujskim jezerom površine 346 hektarov.

Velikost zajezitve bo omogočala višji finančni izkupiček štirih že delujočih hidroelektrarn. Medtem ko naj bi te električno energijo pospešeno proizvajale čez dan ob višjih tržnih cenah in ponoči polnile lastne bazene, naj bi brežiška delovala ravno obratno. Tovrstno obratovanje celotne verige bi omogočilo, da Slovenija na meji s Hrvaško ob višjem finančnem izplenu še vedno zagotovi naraven pretok Save.

Ob poplavah jezero polno v 15 minutah

Za ta namen bodo maksimalno gladino vode v brežiškem jezeru lahko znižali za 1,1 metra. Od skupno 19,3 milijona kubičnih metrov prostornine bazena bo koristna prostornina redno dovoljene denivelacije posledično znašala 3,4 milijona kubičnih metrov.

Omenjena prostornina bazena bi ob povprečnem pretoku Save pri 266 kubičnih metrih na sekundo bila zalita v vsega treh urah in 33 minutah. Ob ponovitvi katastrofalnih poplav iz leta 2010 in pretoku približno 3800 kubičnih metrov na sekundo bi polnjenje trajalo vsega 15 minut. »Akumulacija poplavnega vala ne more zadržati,« pravi Unetič. Izboljšanje poplavne varnosti, ki je najpomembnejši razlog za gradnjo elektrarne, bodo tako izboljšali z varovalnimi nasipi in s kontroliranim izlitjem Save na razlivna polja na vplivnem območju elektrarne med železnico in avtocesto: »Te meje je stroka poznala že v 19. stoletju in jih upoštevala pri gradnji železnice. Tudi načrti Nemcev med drugo svetovno vojno za gradnjo verige od naših odstopajo za vsega deset odstotkov.«