Tiskane izdaje
Maribor − Slovenija se je znašla v središču pozornosti britanske medijske hiše BBC. Ta se tokrat ni razpisala o spremembah v politični vrhuški ali vstajniškem gibanju, ampak se je znova osredotočila na slovenske kulinarične posebnosti, tokrat na romsko kuhinjo.
Zgodba sicer nima tako pozitivne note, kot tedaj, ko se je o sodobni slovenski kulinariki kot o eni najbolj vznemirljivih v Evropi razpisala novinarka Robin McKelvie. Njen kolega Phil Cain namreč piše o propadlem projektu romske restavracije v Mariboru.
Ta bi bila po njegovih besedah prva v Evropi, ki bi temeljila na romskem gostoljubju, romski kulturi in kulinariki, pripomogla pa bi lahko k izboljšanju odnosov z večinskim prebivalstvom in znižanju brezposelnosti med Romi, ki je po nekaterih ocenah 97 odstotna. A projekt je, kot piše Cain, propadel, še predno se je dobro začel, saj je svet mestne četrti, v kateri bi poslovala restavracija, preprečil njeno odprtje.
Za propad projekta kriva ksenofobija?
Snovalci projekta so nameravali februarja prihodnje leto v pred časom izpraznjenih prostorih picerije odpreti restavracijo. Za delo v njej se je že izobraževalo 23 Romov, od katerih so jih za na koncu izbrali pet. V načrtu so imeli, da bi zaslužek investirali v zaposlovanje dodatnega osebja in sčasoma v širitev verige restavracij v druge dele Unije.
Vse od prejšnjega meseca pa grozi, da bo projekt padel v vodo, opozarja BBC. Svet mestne četrti je namreč preprečil, da bi restavracijo odprli v prej omenjenih prostorih.
Romska skupnost je nad odločitvijo razočarana. »Ne gre le za restavracijo, to je bila možnost, da Romi dobijo zaposlitev,« je po navedbah BBC dejal predstavnik Romov Fatmir Bečiri. »Če delodajalec v Mariboru vidi, da si Rom, ne boš dobil službe,« pa je za britanski medij povedal 37-letni Bajram Mehmeti, ki bi v restavraciji delal kot natakar.
Svet mestne četrti trdi, da nima nič proti romski restavraciji, nasprotuje ji le zato, ker ni v skladu z njihovimi načrti, da bi v izpraznjenem poslopju odprli družbeni center za vse starosti.
Mariborski župan Andrej Fištravec, ki projekt podpira, za razvoj dogodkov krivi svojega predhodnika Franca Kanglerja, ki je, preden je pred slabim letom odstopil, svetu obljubil pravico do odločitve o usodi stavbe. Po oceni Frištavca je odločitvi sveta očitno botrovala ksenofobija.
Podobno po pisanju BBC menijo tudi nekateri kritiki odločitve, ki pravijo, da je ta zgolj pretveza za apatijo, ki jo večinsko prebivalstvo čuti do Romov. BBC se pri trem sklicuje na komentarje bralcev slovenskih medijev in navaja izjavo anonimne Slovenke srednjih let, ki pravi, da se Romi obnašajo katastrofalno. »Celo otroci se obnašajo grozno, pljuvajo in grdo govorijo. Odrasli se naokoli vozijo z neregistriranimi vozili. Kradejo in niti na pamet jim ne pade, da bi delali, še posebej ženskam ne.«
Novinar zaključuje z navedbo besed Bečirija, ki pravi, da so Romi šokirani in da takega sovraštva doslej niso občutili.
