Tiskane izdaje
Čeprav je v zadnjih dneh migracijski val v Slovenijo precej manjši in kljub nedavni izjavi premiera Mira Cerarja, da »jih bomo z veseljem umaknili, ko bo ta problem ugasnil«, pripadniki vojske, policije in gasilcev na meji s Hrvaško še naprej postavljajo žičnate ograje. Skupaj je je okoli 103 kilometre, danes, denimo, so jo postavljali na območju Vinice, so sporočili z ministrstva za notranje zadeve (MNZ). Pojasnjujejo, da »se postavitev začasnih tehničnih ovir izvaja glede na sprotno oceno migracijskih tokov, in sicer na območju policijskih uprav Maribor, Celje, Murska Sobota in Novo mesto«. Odločitve o morebitnem umiku ograje pa da »so odvisne od razvoja dogodkov in tveganj, zaradi katerih so začasne tehnične ovire postavljene«. Podatkov, kje in koliko žičnate ograje je Slovenija nabavila in koliko nas je to stalo, na notranjem ministrstvu še vedno ne razkrijejo.
Na MNZ pričakujejo, da bi se moralo v prihodnje število migrantov še bistveno zmanjšati, »če bo Frontex opravil svoje poslanstvo in postavljene naloge, ob pogoju, da bo Grčija aktivno sodelovala in zagotovila učinkovit sistem ter nastanitvene kapacitete«. Na vprašanje, ali spomladi lahko znova pričakujemo okrepljen val beguncev, pa odgovarjajo: »Ta možnost obstaja, je pa ta situacija odvisna od številnih dejavnikov, kot so učinkovitost dela Frontexa, odnosa Turčije do tega vprašanja, varnostnih in politično-ekonomskih ter socialnih razmer tako v Siriji kot drugih izpostavljenih državah, intenzivnosti konfliktov ...«
Zaostreni pogoji za prehod grško-makedonske meje so že zmanjšali pritisk migrantov na balkanski poti, saj danes dopoldne na Hrvaškem sploh niso zabeležili vstopov; v Slovenijo je do 12. ure prispelo 946 ljudi, dan prej pa malo več kot 3000. V Centru za tujce je bilo tako le 47 prebežnikov, 1120 pa jih je bilo v Livarni Dobova. Do zdaj je tako v Slovenijo vstopilo 289.909 ljudi, prošnje za priznanje mednarodne zaščite pa je podalo 111 oseb, največ iz Iraka, Afganistana, Pakistana, Irana in Kosova in le pet iz Sirije.
V zadnjem času je med migranti vse več ljudi, ki razmišljajo o vrnitvi v svojo ali drugo državo, kjer so bili pred tem ustrezno nastanjeni, vendar nimajo niti sredstev niti informacij o tem, kako se vrniti, pa ugotavljajo predstavniki slovenske, srbske, makedonske in grške policije, ki so se sestali na Brdu pri Kranju. Zato so se policisti odločili Mednarodno organizacijo za migracije pozvati, da pripravi regionalni pristop za promocijo in podporo prostovoljnega vračanja. Hkrati so se zavzeli za boljšo identifikacijo migrantov, možnosti za to pa je uvedba dokumenta, ki bi jih spremljal na celotni poti.
Ker hrvaških kolegov na srečanje ni bilo, jih bodo o sklepih obvestili, je dejal generalni direktor policije Marjan Fank. Je pa danes Hrvaško zunanje ministrstvo slovenskim diplomatom, akreditiranim v Zagrebu, izročilo že četrto diplomatsko noto, v kateri ostro protestira in izraža resno zaskrbljenost zaradi ravnanja Slovenije, saj ta po trditvah Zagreba še naprej postavlja bodečo žico na ozemlju Hrvaške. »To se še posebno nanaša na območje reke Sotle, ki so nesporno del hrvaških katastrskih občin Novi Dvor Klanječki, Miljana in Klanjec,« pravijo in zahtevajo, da Ljubljana žico brez odlašanja odstrani. Hrvaška diplomacija je tudi zavrnila vse navedbe iz prejšnjih diplomatskih not Slovenije, da je postavitev bodeče žice le začasen ukrep za uravnavanje migracijskih tokov, ki nima namena prejudicirati meje.
