Begunci ustanovili svojo zvezo

V Trstu so danes predstavniki enajstih združenj beguncev podpisali osnutek statuta novonastale Evropske zveze beguncev in izgnancev, ki si bo zadala nalogo skrbeti za spoštovanje pravic beguncev.

Objavljeno
31. marec 2007 19.44
Srbski begunci med operacijo Nevihta
Trst - V Trstu so danes predstavniki enajstih združenj beguncev podpisali osnutek statuta novonastale Evropske zveze beguncev in izgnancev, ki si bo zadala nalogo skrbeti za spoštovanje pravic in interesov beguncev.

Nekateri do zveze kritični

S podpisom osnutka statuta se je zaključil prvi mednarodni kongres beguncev in izgnancev, ki ga je organizirala Unija Istranov, ena od organizacij italijanskih optantov iz Istre. Društvo izgnancev Slovenije je kritično do te pobude, saj je kongres predstavljal le tiste begunce, ki so zapustili svoje domove po drugi svetovni vojni ali pa na podlagi mednarodnih pogodb.

Smernice novonastale zveze

Osnutek statuta, ki so ga danes podpisali predstavniki enajstih združenj beguncev, vsebuje smernice novonastale Evropske zveze beguncev in izgnancev. Te so obramba pravic in interesov beguncev, ohranjanje spomina na tragedije, ki so povzročile njihovo izgnanstvo, preganjanje dejanj nasilja in moralnega pritiska na združenja beguncev, doseganje rešitev sporov na miren način in doseganje priznanja, da je bilo nad begunskimi ljudstvi storjeno zločinsko dejanje genocida.

Nova zveza namerava razvijati odnose z Evropsko unijo, Svetom Evrope in Združenimi narodi na podlagi spoštovanja principov prava in sodelovanja z vsemi narodi, obenem si bo prizadevala za doseganje mednarodnega sodelovanja za reševanje problemov beguncev in njihovih pravic.

Podpisali Tržaško deklaracijo

S podpisom osnutka statuta se je danes zaključil prvi mednarodni kongres beguncev in izgnancev v Evropi, ki so se ga udeležili predstavniki 48 organizacij, med katerimi so združenja nemških izgnancev iz Sudetov, Šlezije in Prusije, italijanskih optantov iz Istre, finskih beguncev iz Karelije, grških izgnancev s Cipra, beguncev iz Armenije idr.

Prisotni so podpisali tudi tako imenovano Tržaško deklaracijo, v kateri med drugim zahtevajo, naj EU, njene članice in ZN priznajo, da je bil nad ljudstvi, ki so bila izgnana oziroma prisiljena v begunstvo, zagrešen zločin genocida in da begunci in njihovi potomci imajo pravico do vrnitve v rodne kraje in do vračanja nepremičnin.

Društvo izgnancev Slovenije se kongresa ni udeležilo

Tržaškega kongresa, ki se je začel v četrtek, se ni udeležilo Društvo izgnancev Slovenije. Društvo ni bilo vabljeno, nekateri njegovi člani pa so danes na zaključni novinarski konferenci želeli beguncev izraziti svoja stališča, a jim je bilo to preprečeno. Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945 opozarja, da je kongres upošteval samo begunce, ki so odšli ali bili pregnani s svojih domov po koncu druge svetovne vojne, in tudi tiste, ki so svoje domove zapustili na podlagi mednarodnih in meddržavnih pogodb.

Opozarja tudi, da so bili v času prve svetovne vojne, med obema vojnama in posebej med drugo svetovno vojno z območja današnje Slovenije stotisoči nasilno preseljeni v emigracijo ali bili izgnani in deportirani zaradi fašizma in nacizma.

Zato Društvo izgnancev Slovenije ugovarja temu, da se kongres predstavlja kot glasnik beguncev in izgnancev v Evropi. Med udeleženci kongresa ter slovenskimi izgnanci in begunci ter begunci in izgnanci številnih evropskih držav so velike razlike.

V pismu, ki ga je Uniji Istranov poslala predsednica Društva izgnancev Slovenije Ivica Žnidaršič, med drugim piše, da oni niso z ničemer povzročili preganjanja, usoda optantov pa je bila povzročena zaradi genocida nad Slovenci, ki ga je povzročila nekdanja fašistična italijanska država, poleg tega so optanti imeli možnost izbire, ki jo slovenski izgnanci, begunci in drugi niso imeli, pa jim še do danes ni nihče povrnil gmotne škode. S temi pomisleki bo Društvo izgnancev Slovenije seznanilo slovensko javnost, Svet Evrope in Evropsko unijo.