»Bela zalivka, narejena v ZD, ni dovolj kakovostna«

Večina zobozdravnikov iz ljubljanskega zdravstvenega doma želi na svoje. Prepričani so, da bodo tako lahko bolnikom omogočili boljšo in bolje organizirano oskrbo.

Objavljeno
14. april 2006 10.28
Mostiček ali ne?
Ljubljana – Večina od 105 zobozdravnikov, zaposlenih v Zdravstvenem domu Ljubljana (ZDL), je Mestni občini Ljubljana (MOL) včeraj posredovala vloge za koncesije. Prepričani so, da bodo tako lahko bolnikom omogočili boljšo in bolje organizirano oskrbo. Včeraj, tik pred skupinsko oddajo 68 vlog (med njimi ni starejših in vodilnih), so argumente predstavili na tiskovni konferenci, ki jo je pripravila zdravniška zbornica. V mestnem oddelku za zdravstvo in socialno varstvo so ponovili, da mora privatizacija zdravstva potekati postopoma in po natančnih pravilih ter da koncesij ne bodo podeljevali mimo javnega razpisa.

Zobozdravniki pričakujejo zavrnitve, očitno pa upajo na podporo javnosti. "Bela zalivka, narejena v ZDL, ni vredna doplačila, ker materiali niso ustrezne kakovosti," zatrjuje zobozdravnica Branka Vran Benkovič. Da so pri nabavi materialov omejeni na 60 do 90 tisoč tolarjev na mesec, zasebnik pa jih porabi najmanj 200 tisoč, so opozorili že lansko jesen v peticiji, namenjeni ministru za zdravje Andreju Bručanu. Pri njem in pri zdravniški zbornici imajo podporo za odhod v zasebništvo. "Če je to želja naših zdravnikov, jih moramo podpreti, saj s tem pridobijo naši pacienti," pojasnjuje predsednik zbornice dr. Vladislav Pegan. Na županjo Danico Simšič je zbornica včeraj naslovila prošnjo za pogovor o tej temi.

"Kot nosilci koncesij bomo lahko prevzeli polno strokovno in
finančno odgovornost za storitve
," poudarja zobozdravnik Sergej Olujić. Zobozdravniki nameravajo najeti prostore ZDL, vzpostaviti sodobnejšo javno mrežo in jo posodobiti z lastnimi sredstvi. Zaposlili bi zobne asistentke, sodelovali s strokovno usposobljenimi tehniki v ZDL in uporabljali obstoječe rentgenske aparate. Pacienti bi v obsegu, ki ga zagotavlja ZZZS, ohranili enake pravice. Za doplačilo pa bi dobili možnost dostopa do kakovostnejših storitev in krajših čakalnih dob, so prepričani zobozdravniki. Možnost doplačil sicer obstaja že zdaj, po naših informacijah pa zobozdravniki niso zadovoljni z delitvijo teh sredstev.

Premalo plačani za dežurstvo?

Zagotavljajo, da so se tudi ob spremembi statusa pripravljeni vključiti v dežurno službo ob sobotah, nedeljah in praznikih ter ponoči. To je precej presenetilo direktorja ZDL Zvonka Rauberja. ZD sicer ne odloča niti o podelitvi koncesij niti o oddajanju prostorov, saj je vse to v rokah MOL, ima pa izkušnje pri sodelovanju z zasebniki. Prepričan je, da bi imeli pri istem zagotavljanju neprekinjenega zobozdravstvenega varstva velike težave. "Le štirje dežurajo ob sobotah, nedeljah in praznikih, nobeden ne sodeluje pri nočnih dežurstvih, ker menijo, da so premalo plačani," navaja Rauber.

Kakšne bi bile druge, predvsem finančne posledice množičnega odhoda zobozdravnikov (vseh je 105, do tega 39 za otroke in mladino) v zasebništvo za delovanje ZDL bi pokazali konkretnejši izračuni, ki po Rauberjevih besedah še niso narejeni. Zavrnil je očitek o slabih materialih, saj je primerjava pokazala, da so enaki kot na stomatološki kliniki. Pri njihovi izbiri sodeluje komisija zobozdravnikov in ne drži, da je edino merilo izbora cena. Strinja se, da je sistem plačevanja v ZD neustrezen, ker ne omogoča nagrajevanja dobrih in sankcioniranja slabših.

Prvi, ki bo v MOL verjetno obravnaval množične vloge zobozdravnikov za koncesije, bo svet javne zdravstvene službe. Njegova predsednica Dunja Piškur Kosmač meni, da bi bilo sprejemljivo le podeljevanje koncesij zobozdravnikom za odrasle, nikakor pa ne za otroško zobozdravstvo, vendar bi z odločanjem kazalo počakali na spremembo zakonodaje.