Beli prah brez zadržkov vdihavajo tudi starejši

Kokain, nekdanja droga elite, je danes dosegel prav vse družbene sloje in vse starostne skupine. Strokovnjaki opozarjajo celo, da se populacija odjemalcev drog stara, prepuščeni so ulici in kriminalu.

Objavljeno
10. februar 2011 14.16
Samo Petančič, Ljubljana; Barbara Kramžar, Dunaj; E. N.; L. R.
Samo Petančič, Ljubljana; Barbara Kramžar, Dunaj; E. N.; L. R.
Ljubljana – Slovenija velja tako za končni cilj kot tranzitno državo, pri čemer policisti poudarjajo, da so za tihotapce očitno najprimernejše morske poti. To je potrdila tudi slovita akcija Balkanski bojevnik, v kateri je policija prodrla globoko v kriminalne mreže pri nas. Aleksander Pučko z uprave kriminalistične policije pravi, da je bilo med letoma 2004 in 2009 opazno stalno povečevanje te problematike. Kot opozarja, gre za posebno vrsto kriminalne dejavnosti, v kateri le malokdo koga ovadi, zato je znano le tisto kriminalno početje, ki ga policija odkrije sama, tako imenovano temno polje, torej nezaznani del kriminala, pa je zelo veliko.

V omenjenem obdobju so kriminalna dejanja, povezana s prepovedanimi drogami, zelo porasla, za približno tisoč na leto, kar pomeni skupno 81-odstotno povečanje. Tudi število osumljencev je naraslo za 87 odstotkov, prav tako je bilo več prekrškov glede proizvodnje in prepovedi prometa s prepovedanimi drogami – za 21 odstotkov.

Izkušnje iz Balkanskega bojevnika

Slovenija je tako država porabnica – povpraševanje po drogah je pri nas precejšnje – kot tranzitna država za prevoz mamil proti severu. Po Pučkovih besedah na slovenskem ozemlju delujejo številne organizirane kriminalne združbe, ki se ukvarjajo z organizacijo, logistično podporo in izvajanjem kriminalne dejavnosti pri oskrbi evropskega trga s prepovedanimi drogami. Evropa je poleg tega za Severno Ameriko največji ilegalni trg kokaina na svetu. Organizacija združenih narodov ugotavlja, da ga samo iz Južne Amerike v Evropo vsako leto pretihotapijo 250 ton, po splošni oceni pa uspe varnostnim organom zaseči le osem odstotkov te količine.

Po ocenah Europola, pa tudi slovenske policije, ki svoje ugotovitve opira na podatke, dobljene v akciji Balkanski bojevnik, je za tihotapce pot po morju ena najbolj zanesljivih. S tovornimi ladjami se da prepeljati velike količine drog, načinov tihotapljenja pa je toliko, kot je kriminalnih združb. Kar zadeva cene kokaina pri nas, po Pučkovih besedah precej nihajo glede na regijo. Najdražji je ob meji z Italijo, kjer morajo uživalci za gram odšteti 70 evrov, medtem ko drugod v državi stane po 50 evrov. Kilogram te droge tako doseže vrednost med 30 in 40 tisoč evri, večjih odstopanj pri cenah pa zadnja leta ni.

Narkomani potrebujejo zdravljenje

Milan Krek
, direktor koprske območne enote zavoda za zdravstveno varstvo, ki se veliko ukvarja s problematiko drog, poudarja, da je bilo kokaina včasih pri nas zelo malo, zadnja leta pa v centre za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti prihaja vse več ljudi, ki imajo zaradi težav s heroinom in drugimi opijati tudi težave zaradi uporabe kokaina in potrebujejo zdravljenje. Kokain je v Evropski uniji sicer zelo razširjen – tudi v drugih članicah opažajo povečevanje uživanja tega mamila.

Ključna raziskava na tem področju pri nas

Krek še poudarja, da je kokain po družbeni lestvici prišel vse do dna in že nekaj časa ni več zgolj droga elite. To se vidi predvsem po tem, da imajo s kokainom težave tudi uživalci heroina, čeprav še vedno velja, da je razširjen zlasti med višjimi sloji, prav tako je pogostejši na plesnih zabavah. Uporabljajo ga ljudje vseh starosti. Zdaj pripravljajo študijo o uporabi mamil pri nas v skladu s predpisano metodologijo evropske agencije za prepovedane droge EMCDDA.

Prva tovrstna raziskava bo pokazala razširjenost uporabe drog v populaciji in posameznih starostnih skupinah, torej naj bi izvedeli, kakšni porabniki drog smo Slovenci. Predvidoma jo bodo ponavljali vsakih pet let, tako da bodo med drugim dobili pregled nad tovrstnimi gibanji.

Krek že danes opozarja na staranje uživalcev drog, veliko jih je tudi slabega zdravja. Zaradi uživanja mamil jih nihče ne zaposli, posledično nimajo urejenega socialnega statusa, živijo v bedi in se ukvarjajo s kriminalom – preprodajajo droge. Njihov dom je cesta, hkrati je zima zanje težak čas. Krek poudarja, da je najcenejši brezdomec za družbo tak, ki ima skromen dom, tega pa mu lahko priskrbi le družba.

Kokain v Avstriji

Rainhard Fendrich
, znani avstrijski glasbenik, igralec in zabavljač, je odvisnost od kokaina priznal pred štirimi leti. Pred dvema letoma so kot pogostega obiskovalca dvomljivih lokalov na dunajski Mariahilfestrasse razkrinkali 41-letnega dunajskega tožilca.

Ni znano, koliko je še znanih osebnosti, ki bi se lahko kdaj v prihodnosti postavile ob bok supermodelu Kate Moss, nekdanjemu podpredsedniku nemškega judovskega sveta Michelu Friedmanu, nogometnemu trenerja Christophu Daumu, nogometašu Diegu Maradoni, že pokojnemu slikarju Jörgu Immendorfu (ki so ga našli z devetimi prostitutkami in enajstimi grami kokaina), igralcu Robertu Downeyju jr., pop zvezdniku Robbieju Williamsu, smučarskemu skakalcu Andreasu Goldbergerju ...


Takoj zatem, ko se je Fendrich umaknil na kliniko na Majorki, so v uglednih dunajskih lokalih, kamor rade zahajajo vidne osebnosti, prijeli šest preprodajalcev. »Koks sessions« naj bi se dogajale tudi v salonu slovitega dunajskega frizerja, med drugim pa naj bi se jih udeleževali domači filmski producent, znani režiser, vidni novinar in ugledni lastnik restavracije. »Mislim, da si je preprodajalec samo z mojim denarjem lahko kupil ferrarija,« je Fendrich komentiral svojo petnajstletno odvisnost.

Omenjeni državni tožilec se je kokaina menda prav tako navadil že v študentskih letih, ko je za študij zaslužil kot nogometni vratar, in ta afera je razkrinkala kokainske povezave tudi v vrhunskem športu. Pri tem pa je le malo manjkalo, da ni tožilcu pripadlo vodenje oddelka za boj proti organiziranemu kriminalu.


Na Dunaju je menda okrog tisoč odvisnikov od kokaina, toda vsak dan jih je več, saj medtem ko potrošnja heroina upada, kokain še naprej pridobiva vedno nove privržence in naj bi ga zdaj zlorabljalo 0,9 odstotka prebivalstva. V vsej državi je odvisnikov čedalje več, vseh, torej ne le kokainskih, je menda kar 38 tisoč, medtem ko jih je bilo še pred desetimi leti le 18 tisoč. Statistika morda ni najbolj natančna, saj jo pogosto kombinirajo z matematičnimi modeli, vendar zatrjujejo, da je največ, 45 odstotkov odvisnikov starih med 21 in trideset let, 17 odstotkov je mlajših, 27 odstotkov jih sodi v starostno skupino od 31 do štirideset let, 11 odstotkov pa je starejših.


Da je kokain morda kljub vsemu čedalje manj mamilo elite, dokazujejo količine na trgu. V Zgornji Avstriji so tako pravkar razbili skupino, ki je očitno oskrbovala prestolnico in vso državo, in pri njej zasegli 270 kilogramov kokaina – na ulici bi bil vreden 60 milijonov evrov. Skupino je vodila 42-letna ženska iz Dominikanske republike, ki je s poroko pridobila avstrijsko državljanstvo. Nadzorovala je prevoz kokaina iz Nizozemske, v vsaki pošiljki je bilo domnevno od pet do sedem kilogramov mamila, potem pa so poskrbeli za razpečevanje na Dunaju, v Gradcu, Innsbrucku in celo v Milanu in Zürichu.

Premier in ministrica o mamilih

Premier Borut Pahor je že pred časom zavrnil namigovanja nekaterih medijev, da naj bi užival kokain. » Nikoli nisem, ne jemljem in tudi ne nameravam jemati nobenih prepovedanih substanc, « je zatrdil.

Prav tako so nekateri mediji poročali, da naj bi bila zaradi težav z mamili pred časom v ljubljanski klinični center sprejeta predsednica LDS in notranja ministrica Katarina Kresal. Ministrica je v odzivu, objavljenem na spletni strani LDS, zapisala, da je v odgovorih na novinarska vprašanja že večkrat odločno zavrnila kakršnekoli težave z mamili.

Kokain v Veliki Britaniji

Ulična cena kokaina in heroina je za polovico nižja kot pred desetimi leti, je sporočila britanska vlada. Najnevarnejše prepovedane droge so postale cenejše kot kdaj prej. Gram kokaina je včasih v Veliki Britaniji stal okoli sto evrov, zdaj pa nekaj čez dvajset. Na ulici se dobi že za dvajsetaka, povprečna cena pa je 70 evrov. Prav tako se je pocenil heroin. Za gram te nevarne droge je bilo nekoč treba odšteti okoli 90 evrov, danes približno 30. Iz grama kokaina je mogoče narediti od deset do dvajset »črtic«. Se pravi, da odvisnik za črtico kokaina plača malo več kot evro. Pivo v Veliki Britaniji stane čez tri evre, kozarec vina pa okoli štiri.