Tiskane izdaje
Koper - Kakih 50 pripadnikov Slovenske vojske je v manj kot osmih urah postavilo 1300 metrov bodeče žice ob reki Dragonji. Jutri jo bodo postavili še nekaj sto metrov žice v piranski občini, nato pa bodo nadaljevali še v koprski.
Neuradni viri (posamezni policisti in predstavniki civilne zaščite) trdijo, da od Dragonje proti solinam in morju, torej na spornem obmejnem območju, žice ne bodo nameščali, da to ne bi vplivalo na napačne razlage in argumentacije v arbitražnem postopku. Kljub takšni previdnosti slovenska vlada vztrajno poudarja, da ograja ne prejudicira poteka državne meje.
Prebivalci Istre v veliki večini ogorčeno sprejemajo postavitev bodeče žice, saj je tukaj niso postavljali niti v najhujših vojnih in fašističnih časih. Z žico so fašisti med vojno obdali Ljubljano, zato se jim zdi to dejanje enako nesprejemljivo, saj ne verjamejo, da lahko učinkovito preprečuje prihod beguncev.
Ivan Maklič, lastnik hektara zemljišča pod naravnim spomenikom Stena, nam je včeraj povedal, tako kot še nekaj kmetov, da ga sploh niso obvestili o posegu na njegovem zemljišču in da mu pred časom državne oblasti niso dovolile postaviti rastlinjaka zaradi naravnega spomenika v bližini. Bodeča žica zdaj neznansko bolj kazi videz Stene. »Še sreča, da sem bil ob postavljanju več ur zraven in sem se z vojaki dogovoril, da mi na dveh koncih pustijo dostop do reke, kajti poleti moramo iz Dragonje črpati vodo za zalivanje pridelkov. Moram jih pohvaliti, da so me uslišali in da so ograjo postavili kar je bilo mogoče stran od njive.« Makliču se zdi žica tukaj nesprejemljiva tudi zato, ker je teren skoraj neprehoden in se še živali komaj prebijajo. Tihotapci in begunci nikoli niso uporabljali te poti, zagotovo pa bo otežila divjadi dostop do vode.
Foto: Boris Šuligoj
Ograje niso pripeljali do glavne ceste Dragonja-Kaštel in do domačije ob mejnem prehodu Dragonja, ampak so se ustavili približno sto metrov prej. Na spornem območju v bližini treh zaselkov Bužini, Škodelini, Mlini in pri mejnem prehodu Sečovlje (pri Jorasu) ni bilo pripravljalnih del, zato tam ograje (vsaj za zdaj) ne bo, vendar je prav tam najlažje ilegalno prečkati mejo.
Postavljanje žice je izzvalo veliko negodovanje tudi med prebivalstvom v hrvaškem delu Istre. Boris Miletić, predsednik Istrskega demokratskega zbora, je že predlagal slovenskim oblastnikom, naj čim prej odstranijo sramotno oviro. Po njegovem je to najslabši ukrep proti migracijskemu valu, saj načenja dobre sosedske odnose, ki jih v Istri še posebej negujejo in celo malikujejo. »S takšno ograjo se še najbolj omejujejo Slovenci, kar ni dobro ne zanje ne za druge, ki imamo z njimi stike. V Istri je ograja še toliko bolj nesmiselna, saj beguncev tukaj ni, njihova pot je usmerjena v Avstrijo in Nemčijo,« je dejal Miletić. Medtem pa predstavniki slovenske vlade širijo informacije, da obstaja teoretična možnost usmeritve migrantskega vala tudi skozi Istro.
Belokranjski župani s Šeficem o težavah zaradi žičnate ograje
Predstavniki črnomaljske in metliške občine so v pogovoru z državnim sekretarjem na notranjem ministrstvu Boštjanom Šeficem predstavili težave, ki jim povzroča žičnata ograja. »Ravno zdaj gremo na teren v Vinico, da vidimo, kaj se lahko naredi, da se zadeve omilijo,« je za Slovensko tiskovno agencijo dejala županja Črnomlja Mojca Čemas Stjepanovič.
Kot je povedala županja, si bo Šefic ogledal območje, kjer je postavljena žičnata ograja, predvsem turistične objekte (kampe), ki so na meji s Hrvaško. »Mogoče bodo našli primernejšo rešitev, ki jo bodo v prihodnjem tednu pretresli v okviru notranjega in ostalih ministrstev ter podali rešitve,« je povedala.
V naselju Vinica, kjer je tudi mednarodni mejni prehod, sta po besedah županje dva velika kampa in turistično-gostinski objekt tik ob Kolpi. Tam bodo spregovorili o problemu tudi predstavniki območnih ribiških družin. Z žico je namreč zaprt tudi potok, ki teče v Kolpo, kar povzroča težave, piše STA. »Opozoriti hočemo tudi, da žičnata ograja ni postavljena tako, da bi se lahko ribe nemoteno gibale v tej vodi,« je še dodala črnomaljska županja.
Državni sekretar Šefic pa je po sestanku dejal, da so se pogovorili o vseh zornih kotih nastale situacije. Sam jim je poskušal predstaviti kompleksnost problema, tudi z varnostnega vidika. Pogovarjali so se tudi o realnih problemih, s katerimi se soočajo tamkajšnji krajani, ribiči, lovci in turistični delavci, pa tudi o nevarnosti morebitnih poplav oziroma naraščanju reke, ki lahko žico tudi poškoduje. »Dogovorili smo se, da bomo vse to preučili in na podlagi tega skušali najti ukrepe za lajšanje nastale situacije,« je dejal Šefic in dodal, da so nekateri od teh ukrepov že pripravljeni, zelo verjetno pa jih bodo dopolnili.
Ker je zaradi žičnate ograje delovanje ribiške družine okrnjeno za 30 odstotkov, saj je dostopnost do reke zdaj onemogočena, po Šeficu obstaja možnost, da bi ribičem omogočili, da bi ob lovu izvajali tudi nadzor. Gre za dostopnost gospodarjenja z vodami, ribiški turizem, tudi za evropske projekte z določenimi cilji, zato je treba občinam glede na objektivne okoliščine pomagati v največji možni meri, je poudaril Šefic. Kot je dodal, je naloga vlade, da čim prej predvidene ukrepe tudi realizira na točkah, kjer so potencialno največja tveganja.
Postavitev žičnate ograje na območju Metlike in Črnomlja je med tamkajšnji krajani sprožila veliko nezadovoljstva, dodaja STA. Člani civilne pobude so v petek predstavili zahtevo za presojo ustavnosti oziroma zakonitosti dela zakona o nadzoru državne meje. Varuhinji človekovih pravic Vlasti Nussdorfer so tudi predlagali, naj jo vloži na ustavno sodišče.
