Beltinski grad (skoraj) dokončno občinski

Tudi upravno sodišče je potrdilo, da dediči zadnje beltinske grofice Ifigenije Zichy nimajo pravice do vračila gradu v Beltincih

Objavljeno
10. marec 2015 21.14
Jože Pojbič, Murska Sobota
Jože Pojbič, Murska Sobota

Beltinci - Občina Beltinci je nedavno dobila sodbo upravnega sodišča, ki so se je tu še posebno razveselili. Z njo je to sodišče zavrnilo tožbo dedičev zadnje beltinske grofice Ifigenije Zichy in potrdilo, da beltinski grad ostaja v lasti občine. Možnosti, da bi se to dejstvo spremenilo, skoraj ni več.

Grofje Zichyji so bili do konca druge svetovne vojne lastniki beltinskega gradu, še nekaj drugih gospodarskih objektov in po nekaterih ocenah več kot 1.500 hektarjev kmetijskih zemljišč in gozdov v bližnji in dalnji okolici Beltincev. Nečaki in otroci nečakov zadnje grofice Ifigenije (sama ni imela otrok) so v upravnih enotah Murska Sobota in Lendava sprožili denacionalizacijski postopek, s katerim so si obetali vrnitev vsega, kar je bilo grofici odvzetega. Toda vračanje se je ustavilo, ko je prišla na dan avstrijsko - nemška finančna in izravnalna pogodba (FIP), po kateri so razlaščenci, ki so bili leta 1961 avstrijski državljani in so imeli leta 1969 v Avstriji tudi stalno bivališče, imeli možnost tam dobiti odškodnino za v Jugoslaviji odvzeto premoženje. Po zakonu o denacionalizaciji in po sodni praksi zadnjih let takšni razlaščenci namreč niso denacionalizacijski upravičenci v Sloveniji.


Ministrstvo za kulturo, ki je pristojno za odločanje o denacionalizacijskih zahtevkih za kulturne spomenike, je prav na podlagi FIP že leta 2012 zavrnilo zahtevek Zichyjevih za vračilo gradu v Beltincih, kot neutemeljeno pa je pozneje zavrnilo tudi njihovo pritožbo. Zastopniki Zichyjevih so nato s tožbo na upravnem sodišču poskušali izpodbijati to odločitev ministrstva za kulturo, vendar, kot je pokazala zadnja sodba upravnega sodišča, neuspešno. Zadnja možnost Zichyjevih dedičev je še poskus revizije te sodbe pred vrhovnim sodiščem, vendar jim zadnja praksa tega sodišča v podobnem primeru uporabe FIP za zavrnitev denacionalizacijskega zahtevka ne gre v prid. Pravni zastopniki Zichyjevih nam niso hoteli povedati, ali bodo uporabili še to možnost.
Beltinski grad bo tako skoraj zagotovo ostal v lasti občine Beltinci, ki je v njegovo obnovo s soglasjem Zichyjevih doslej vložila že precej denarja. "Zadovoljni smo z odločitvijo upravnega sodišča. To smo si želeli in ves čas smo si prizadevali za to, da naš grad ostane res beltinski in da vemo, v kaj vlagamo," pravi beltinski župan Milan Kerman.


Občina je doslej v obnovo grajske strehe, dela prostorov in dela fasade vložila najmanj pol milijona evrov, pravi Kerman, vendar se je prenova leta 2007 zaradi pomanjkanja denarja in zaradi nestrinjanja Zichyjevih ustavila. "Pa tudi na razpise ali projekte se zato, ker je bil grad predmet nedokončanega denacionalizacijskega postopka, nismo mogli prijavljati. Sedaj bo to drugače."


V gradu je občina do sedaj uredila lekarniški muzej, turistično - informacijski center, svečano dvorano in v sodelovanju z zasebnikom restavracijo. Načrtov je še več, vendar jih letos ne bodo mogli začeti uresničevati, ker v proračunu za ta namen nimajo predvidenega denarja.

Sicer pa grofičini dediči kljub finančni in izravnalni pogodbi, ki bi lahko zrušila vso denacionalizacijo premoženja Zichyjevih, verjetno vendarle ne bodo ostali povsem praznih rok. Še preden se je v Sloveniji izvedelo za to pogodbo, jim je namreč soboška upravna enota z dvema delnima odločbama leta 2009 vrnila okrog 318 hektarjev kmetijskih zemljišč in gozdov, upravna enota Lendava pa kakšnih 350 hektarjev, med katerimi je tudi znani Polanski gozd črne jelše. Državno pravobranilstvo je sicer potem, ko je FIP prišla na dan, predlagala obnovo teh postopkov, a sta obe upravni enoti te predloge zavrgli. Sedaj o tem, ali je na podlagi na novo odkrite pogodbe vračilo mogoče razveljaviti za nazaj, razsoja upravno sodišče.


Na območju upravne enote Murska Sobota pa je še vedno ostalo okrog tisoč hektarjev polj in gozdov, ki so bili nekoč grofovski, a je upravna enota njihovo vračilo zavrnila z dopolnilno odločbo leta 2011, ko so izvedeli za finančno in izravnalno pogodbo. Na to odločbo so se zastopniki Zichyjevih leta 2012 pritožili na kmetijsko ministrstvo, to je leta 2014 pritožbo zavrnilo, odločitev ministrstva pa je s sodbo pred mesecem dni potrdilo tudi upravno sodišče. Ta polja in gozdovi bodo tako skoraj zagotovo ostali v državni lasti.