Beovićeva: Potrebovali bi več hitrih testov, a so težave z dobavo

Vodja svetovalne skupine za covid-19 Bojana Beović je danes v izjavi za STA opozorila, da bi v Sloveniji potrebovali več hitrih testov na novi koronavirus, kot pa jih je na razpolago. V zdravstvu si po njenih besedah želijo tudi še hitrejše teste, kot jih zdaj uporabljajo. Pojasnila je, da je pomanjkanje hitrih testov posledica težav z dobavo.

»Želimo si več hitrih testov in še hitrejših, kot jih imamo na razpolago. Bolnike je namreč treba ustrezno razporediti po bolnišničnih sobah, da ne bi prišlo do navzkrižnih infekcij,« je dejala Beovićeva. Po njenih besedah je število hitrih testov na novi koronavirus omejeno zaradi težav z dobavo. »Slovenija je majhna država in ni toliko zanimivo tržišče, kar se kaže tudi pri dobavi zdravil,« je dodala.



Pri tem je poudarila, da je obravnava bolnika vselej odvisna od njegovega stanja, in ne od tega, ali pri njem obstaja sum na covid-19. »Obravnava mora biti pravočasna glede na zdravstveno stanje bolnika, v ustrezni zaščitni opremi,« je opozorila. Po njenih besedah zato čakanje na rezultate testa na novi koronavirus nikakor ne sme biti vzrok za zamujanje z obravnavo.
 

Jeseni bo potreba po hitrih testih večja

Spletni portal 24ur.com namreč poroča o primeru petletnega otroka, ki so ga starši zaradi vnetja rane po poškodbi noge pripeljali na celjsko urgenco. Otroka so kljub bolečinam in visoki vročini, ki je bila posledica sepse, poslali domov, češ da morajo za nadaljnjo obravnavo najprej pridobiti rezultate testa na novi koronavirus, navaja portal.

Dečka so operirali šele po 21 urah, ko je zdravnik ocenil, da je njegovo stanje preresno, da bi še naprej čakali na rezultat testa. V Splošni bolnišnici Celje so v zvezi s tem primerom za 24ur.com tudi pojasnili, da morajo zaradi omejenih dobav število hitrih testov na novi koronavirus omejiti na sedem preiskav na dan. Hitre teste zato uporabijo le v najnujnejših primerih.



Beovićeva je dejala, da ne pozna podrobnosti celjskega primera in ga zato tudi ne more komentirati. »Tudi ne vem, koliko je bil utemeljen sum na covid-19. Pomembno je, da se bolnik obravnava glede na njegovo stanje, in to ne glede na to, ali obstaja sum na covid-19 ali ne. Če obravnava ni urgentna, pa se lahko počaka na rezultat testa,« je opozorila.

Celjski primer je za STA komentiral tudi predsednik komisije za medicinsko etiko pri ministrstvu za zdravje Božidar Voljč. »Ob presoji dogodka je treba upoštevati, da je v času epidemije zaradi nadzora nad širjenjem virusa in varnosti vseh, ki so v bolnišnici, vsako vročino ob prihodu v ustanovo treba preveriti tudi na morebitno prisotnost virusa,« je opozoril.

Po njegovih besedah je iz opisa otrokovega stanja in fotografije palca na nogi otroka, ki ju najdemo v članku, razvidno, »da je šlo za gnojno vnetje manjše poškodbe kože, ki je bila ob upoštevanju epidemioloških navodil sicer pravočasno in ustrezno oskrbljena, odlašanje kirurške intervencije ob čakanju na izvid pa je ob otrokovi vročini upravičeno vzbujalo zaskrbljenost staršev.«

»Vsako gnojno vnetje z vročino mora biti ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov kirurško čim prej oskrbljeno tudi v primeru, če bi bil bolnik hkrati pozitiven na covid,« je poudaril Voljč. Pri tem je pojasnil, da ne gre za mnenje etične komisije, temveč za njegovo osebno mnenje.

Beovićeva je dodala tudi, da bo v jesenskem času, ko bi se število okužb z novim koronavirusom lahko povečalo, potreba po hitrih testih toliko večja, še posebej v večjih bolnišničnih centrih.