»Berlinski zid« mimo Celja ne bo lepši, še tišji ne kmalu

Kriminalisti, sodišča in gradbinci se bodo še dolgo ukvarjali s protihrupnimi ograjami ob avtocesti pri Celju.

Objavljeno
06. junij 2017 09.38
Brane Piano
Brane Piano
Ljubljana, Celje – Kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) zbirajo informacije o gradnji protihrupnih ograj na avtocestnem odseku Dramlje–Celje–Arja vas. Medtem Dars aprila nikomur ni oddal naročila za odpravo pomanjkljivosti na polovici ograj, ki premalo dušijo zvok, saj so ponudbe presegale najvišjo razpisano vrednost 2,96 milijona evrov brez DDV. Tožbe, ki so jih zaradi zadržanega dela plačila lani vložili izvajalci, še čakajo na obravnavo na sodiščih.

Dars je kazensko ovadbo proti neznanim storilcem v zvezi s protihrupnimi ograjami na avtocesti v bližini Celja med Dramljami in Arjo vasjo, sofinanciranimi iz kohezijskih sredstev, podal že marca lani. »Obstajajo vzroki za sum, da je šlo v primeru gradnje protihrupnih ograj za eno ali več kaznivih dejanj. Preiskava bo pokazala, ali je pri določenih osebah podana malomarnost ali pa celo naklep za storitev kaznivega dejanja na škodo Darsa,« so pojasnili. Po dostopnih podatkih bi lahko šlo tudi za odgovornost predstavnikov državne Družbe za upravljanje investicij (DRI).

Na Darsu še ne vedo, kdaj bo javno naročilo objavljeno

Na Darsu so potrdili, da je policija v preteklih tednih tudi pri njih izvedla informativne pogovore. A če so lani na Darsu zagotavljali, da bodo približno polovico zvočno izolativno neustreznih ograj – skupaj gre za 18,3 kilometra ograj – popravili s petimi odstotki zadržanega denarja, Dars javnega naročila aprila ni oddal. Ponudbe so presegale najvišjo vrednost. VOC Celje s podjetjem Petrič je ponudil izvedbo za štiri milijone evrov, Pomgrad z Maba Fertigteilindustrie 4,7 milijona evrov ter Obrt oprema 4,2 milijona evrov – brez DDV. »Dars je že začel aktivnosti za izvedbo novega javnega naročila; kdaj bo objavljeno, še ne moremo napovedati,« so pojasnili v Darsu.

Dars je marca 2016 odstopil od pogodbe za gradnjo protihrupnih ograj, vredne 18 milijonov evrov, ki jo je imel s konzorcijem podjetij Werkos iz Osijeka, Fracasso Rl z Reke in Godina s Kozine.

Čeprav so vgrajeni protihrupni paneli imeli ustrezne certifikate, so po dokončanju ograj izvajalci izvedli še meritve na terenu. Pokazale so, da pri panelih enega izmed dobaviteljev ti ne dosegajo pogodbenih zahtev, kar je bilo potrjeno še v laboratoriju. Werkos je predlagal, da za 1,2 milijona evrov odpravi pomanjkljivosti, a rešitve nista potrdila inženir DRI in Zavod za gradbeništvo Slovenije.

Ograje so po neprimerne in nefunkcionalne

Werkos je zato lani proti Darsu vložil tožbo, vredno 4,1 milijona evrov, podjetji Godina in Fracasso RI pa tožbi za 455.000 oziroma 533.000 evrov, saj na njunih ograjah ni pomanjkljivosti. O tožbah so na Darsu povedali: »Zadeva je še v fazi izmenjave pisnih vlog med strankami.«

Tudi če in ko bo javno naročilo za popravilo oddano in izvedeno, ko ter če bodo kriminalisti NPU koga ovadili, da je ravnal v škodo Darsa, in tudi ko bodo finančni spori med Darsom in izvajalci zaključeni, bo »berlinski zid« mimo Celja ostal.

Krajinska, okoljska in arhitekturna stroka že ves čas opozarjajo, da so ograje neprimerne po videzu in nefunkcionalne, ponekod ob avtocesti pa hrup po njihovi postavitvi prebivalce obremenjuje bolj, kakor jih je pred postavitvijo.