Bežanje iz šole: v šolskih copatih domov po zvezek

Po navadi je bežanje iz šole posledica večje čustvene stiske in ima poleg šolskega še drugo ozadje.

Objavljeno
08. januar 2014 20.43
Portoroz 12.1.2012,foto: Tomi Lombar
Sonja Merljak, šolstvo
Sonja Merljak, šolstvo

Ljubljana – Kaj se dogaja v otroških glavah? Odrasli to težko vemo, čeprav bi bilo dobro, da bi včasih vsaj slutili. Prvošolka iz ene od ljubljanskih osnovnih šol se je namreč domislila, da bo med poukom kar v copatih in brez bunde skočila domov po zvezek, ki ga ni našla v svoji omarici. S svojim dejanjem je na šoli povzročila preplah.

Deklica je zapustila razred, ker pri sebi ni imela zvezka. »Pogledala bom, ali je v omarici, mi je rekla,« je pripovedovala njena učiteljica. Čez dve minuti je ni bilo nazaj, zato je šla pogledat, kje je. Ker je ni bilo na hodniku, je hitro poiskala njen naslov in začelo se je iskanje. Na križišču v bližini šole sta nanjo naletela mimoidoča in jo pripeljala nazaj v šolo. Punčka ni podrobneje razkrila, kaj ji je šinilo v glavo. A njeno dejanje je lahko opomin za učitelje in starše, naj bodo bolj pozorni na to, kaj se dogaja v glavah malih nadobudnežev.

Dogodek je povzročil manjše razburjenje tako med učitelji kot med starši drugih otrok. Nekateri od teh so vzrok zanj pripisali domnevno pretirani strogosti učiteljice, drugi pa se z njimi niso strinjali, saj z učiteljico niso imeli takšnih izkušenj.

Dušan Zagorc, podpredsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije, pravi, da so še posebno v prvem triletju vsi, ki sestavljajo trikotnik med učenci, učitelji in starši, dovzetni za marsikaj. V Osnovni šoli Gornja Radgona, kjer je ravnatelj, zato vedno preverijo vse plati medalje. Tudi na njihovi šoli so že imeli podobno izkušnjo, vendar je bil učenec iz sedmega razreda. »V takem primeru se z učencem pogovorimo, če je treba, mu pomaga tudi svetovalna služba. Ljubljanski primer pa je bolj izjema v slovenskem šolskem prostoru.«

Ravnatelji sicer opozarjajo, da je v zadnjih letih šola izgubila ugled v družbi, zato je najlažje kritizirati šolo in njene zaposlene; se obračati na odvetnike ali medije. »Manjka zaupanje. To bi morda lahko okrepili z boljšim komuniciranjem med učitelji in starši, ampak spet ne na splošno, kot radi govorimo, ampak čisto konkretno – med posameznimi učitelji in posameznimi starši,« pravi ravnatelj Goran Popović iz ljubljanske Osnovne šole Livada.

Otroci zaradi neopravljenih obveznosti praviloma ne bežijo iz šole, poudarja Barbara Kompjut, ravnateljica Osnovne šole Franceta Bevka iz Ljubljane. »Izognejo se jim tako, da 'špricajo' (starejši) ali ostanejo doma s podporo staršev (mlajši in starejši učenci).« Beg je, kot pravi, posledica večje čustvene stiske in ima poleg šolskega po navadi še kakšno drugo ozadje. »Prvošolčke in drugošolčke je zato – bolj kot poučevati šolsko snov – treba socializirati in jih pripraviti na prevzemanje odgovornosti za svoje delovanje. Ker pa so pet- in šestletniki še precej nežni in občutljivi, to upoštevam tudi pri izbiri učiteljic v prvem razredu.«

***

O vzrokih za bežanje in ukrepih, ki naj bi mu sledili, je spregovoril psiholog Jože Pirnat iz Osnovne šole Franceta Bevka. Kratek pogovor bomo objavili ob 12. uri.