Bi Slovenski tednik izhajal brez cerkvenega posojila?

Ljubljana – »Obupno sta si prizadevala gospod [Andrej] Lasbaher in njegova žena, da vstopimo [v projekt Slovenski tednik] in poplačamo nekatere upnike, a smo se odločili, da v to ne gremo,« je pred parlamentarno komisijo o brezplačnikih dejal predsednik uprave Zvon Ena Holdinga Simon Zdolšek. Prav njegovo pričanje je največ prispevalo k razjasnitvi sage o financiranju predvolilnega brezplačnika Slovenski tednik.

Kot je bilo mogoče razumeti pričanje Simona Zdolška, je Progresiji pri izdajanju Slovenskega tednika cerkveni sklad priskočil na pomoč s pol milijona evrov. Nekdanji direktor Progresije Andrej Lasbaher si je močno prizadeval, da bi Zvon Ena v projekt vstopil kot dolgoročnejši lastnik, a so se odločili drugače, pri čemer jih je vodila zlasti vsebina Lasbaherjevega brezplačnika. Kljub temu je Progresija Zvonu Ena ostala dolžna pol milijona evrov, od katerih si Zdolšek obeta le poplačilo 200.000 evrov.

Toda še bolj zanimiva kot seštevek terjatev, ki znašajo malo manj kot polovico vsega dolga Progresije ob njeni likvidaciji, so bila Zdolškova pojasnila o ozadju dolgov. Progresiji je posojila najprej dajal Julius Fond, o čemer je odločil njegov prvi mož Leo Ivanjko. Brezplačnikarsko podjetje je nekaj denarja vrnilo in dobilo nova posojila, neodplačanega dolga pa je ostalo za 200.000 evrov. Ker je bil Julius nato pripojen Zvonu Ena, je ta terjatev zdaj Zvonova.

Drugo posojilo, v znesku 300.000 evrov, pa je dal Zvon Ena zakupniku medijskega prostora Media Polisu, ki denarja prav tako ni vrnil, je pa enak znesek nekaj dni pozneje posodil Progresiji. Ker Media Polis dolga Zvonu Ena ni plačal, sta podjetji s Progresijo sklenili tripartitno pogodbo, v kateri se je ta zavezala k plačilu navedenega posojila. Pri tem je Zdolšek poudaril, da nadzorniki Zvona Ena (med njimi bivši ekonom mariborske nadškofije Mirko Krašovec) s posojilnimi posli niso bili seznanjeni oziroma so zanje izvedeli šele, ko jim je bilo treba pojasniti ustrezne slabitve.

Pri tem je bilo po Zdolškovih besedah samo prvo posojilo zavarovano, in sicer s hipoteko na Lasbaherjevo hišo, kar pa po naših informacijah ne drži, saj jo je Julius Fond vpisal šele konec novembra 2009, in sicer z zapadlostjo glavnice čez šest mesecev. S tem najbrž sploh ni zavaroval terjatve, ampak je Pošti Slovenije preprečil, da bi sama vpisala hipoteko, ker ji je Progresija, ki je bila tedaj že v lasti brezdomca Milana Simića, dolgovala okoli 100.000 evrov.

Slab spomin

Pred komisijo sta prav tako pričala nekdanji direktor Dravskih elektrarn Maribor (DEM) Damijan Koletnik, ki se številnih ključnih poslovnih dogodkov ni spomnil, najprej pa sploh ni hotel odgovarjati na vprašanja, in sedanji prvi človek DEM Viljem Pozeb, ki je zlasti poskušal sebe prikazati kot odgovornega direktorja in izvrševalca Koletnikovih navodil, kar zadeva sporno pogodbo s Progresijo. Ta je namreč želela, da bi DEM oglaševale v Slovenskem tedniku, za kar sta podjetji sklenili pogodbo, ki nikoli ni bila realizirana. Pozeb je poudaril, da se je kot Koletnikov pomočnik dvakrat ali trikrat sestal z Lasbaherjem, a ga ta ni prepričal o smiselnosti oglaševanja DEM v brezplačniku. Pogodbo je Pozeb podpisal šele, ko mu je tako navodilo dal Koletnik.