Kočevje, Ljubljana – Zaradi odstopa Elvisa Majerja bodo imeli v nedeljo v kočevski občini nadomestne volitve za romskega svetnika. Za mesto v občinskem svetu se bosta pomerila Marjan in Dušan Hudorovič. Čeprav se zadnji na sodišču zagovarja zaradi uboja, pristojni za izvedbo volitev zatrjujejo, da njegova kandidatura ni sporna. To je podobna zgodba kakor v primeru Janeza Janše, pravijo v občinski volilni komisiji.
V kočevski občini je približno 650 pripadnikov romske skupnosti, v volilni imenik pa so vpisani 204 volivci, ki bodo v nedeljo lahko odločali o tem, kdo bo njihov predstavnik v občinskem svetu do rednih občinskih volitev leta 2018. Volitve romskega svetnika bodo stale približno 6000 evrov.
Začetek politične kariere Dušana Hudoroviča bremeni madež izpred štirih let, ko je sedmerica Romov na bencinski črpalki v Kočevju napadla svojega rojaka. Tožilstvo je proti njim vložilo obtožnico za umor, sodišče pa jih je obsodilo na 138 let zapora, pri čemer je najvišjo kazen 24 let zapora izreklo prav kandidatu za svetnika Dušanu Hudoroviču. Po pritožbi je nato višje sodišče kaznivo dejanje spremenilo v uboj in Hudoroviču prisodilo 13 let zapora. Obramba je vložila zahtevo za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče, ki je ugotovilo, da sodba višjega sodišča med drugim ne vsebuje razlogov o tem, da so obsojenci ravnali kot sostorilci in da je imel vsak od njih naklep oškodovancu vzeti življenje, zato jo je razveljavilo in primer vrnilo v ponovno odločanje na prvo stopnjo, ki že poteka na Okrožnem sodišču v Ljubljani.
Odločitev prepuščena volivcem
»Dokler oseba ni pravnomočno obsojena, je nedolžna, zato nikomur ne smemo očitati ničesar protizakonitega,« je prepričan predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat - Muc. Predsednica posebne občinske volilne komisije (POVK) Marta Briški je za Delo povedala, da so prepričani, da pri potrditvi kandidature Dušanu Hudoriču niso storili ničesar narobe. »Noben zakon ne prepoveduje kandidiranja. To je podobna zgodba kakor v primeru Janeza Janše,« pravi Briškijeva, po izobrazbi pravnica. Dejala je, da je komisija, še preden so potrdili kandidata, pregledala odločitve ustavnega sodišča in zakonodajne službe državnega zbora. »Zakonodaje, s katero bi v takšnih primerih omejili pasivno volilno pravico, preprosto ni. To je prepuščeno volivkam in volivcem, da odločijo sami, ali bodo takega kandidata tudi izvolili,« je povedal direktor državne volilne komisije Dušan Vučko, ki je zato prepričan, da je kočevska POVK ravnala povsem skladno s predpisi.
Za omejitev pasivne