Tiskane izdaje
Ljubljana – Na zdravniški zbornici opozarjajo, da zakon o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) povzroča v zdravstvu težave in da je škodljiv, saj zaradi njegovih določb zdravstvo ne varčuje, ampak porablja več. Kljub prostim delovnim mestom namreč mladi zdravniki tedne čakajo na zaposlitev.
V času, odkar velja ZUJF, je specializiralo, torej opravilo specialistični izpit in tako šolanje končalo, 54 zdravnikov. Do konca leta bo po podatkih zdravniške zbornice specializacijo opravilo še 60 zdravnikov. Toda po šestletnem študiju in štiri- do šestletni specializaciji, skupaj torej po desetih oziroma dvanajstih letih od mature oziroma po 25 letih šolanja se zdravniki ne morejo takoj zaposliti, čeprav jih delovno mesto in bolniki čakajo.
V Sloveniji je bilo do pred kratkim prostih od 250 do 300 zdravniških delovnih mest. Trenutno jih je najbrž še več, saj bi se po ZUJF morali tudi zdravniki kot vsi javni uslužbenci, ki so izpolnili pogoje, upokojiti. Zato je dejstvo, da so mladi zdravniki kljub temu nekaj časa brezposelni, nesmiselno. Gre za zdravnike, ki so kot specializanti, torej še učeči se zdravniki, delali na teh prostih delovnih mestih pod strokovnim vodstvom mentorjev. Ko so šolanje formalno končali, jih brez soglasja ministra oziroma župana ter sveta zavoda direktorji ne smejo zaposliti. Zato popolnoma usposobljeni zdravniki postanejo za nekaj časa brezposelni. Na »svojih« delovnih mestih v tem času ne smejo delati.
Določbe o obveznem soglasju ministra oziroma županov je prinesel ZUJF, da bi s tem preprečili nepotrebne zaposlitve v javnem sektorju in tako privarčevali nekaj denarja. Toda na zdravniški zbornici ugotavljajo, da je drugače: »Posledice takšnega birokratskega poseganja v slovenski zdravstveni sistem so zelo negativne. Slovenija se podobno kot druge evropske države srečuje s stalnim pomanjkanjem zdravniškega kadra. Zdravstveni zavod ima, recimo, odobren program – potrdi ga zdravstvena blagajna – in s tem zagotovljena sredstva, ima objavljen razpis za zdravnika, obstaja zdravnik, ki je končal specializacijo in je pripravljen delati v tem zdravstvenem zavodu, pa se ne more zaposliti, ker čaka na soglasje.«
V primeru enomesečnega postopka pridobivanja soglasij za vsakega posameznega zdravnika bo pri samo 60 specializantih do konca leta zdravstveni sistem izgubil pet let zdravniškega dela, če bodo zamiki daljši, pa tudi 10 ali celo 20 let, so izračunali na zdravniški zbornici. V tem času morata bolnišnica ali zdravstveni dom plačevati nadure starejšim zdravnikom, ki nadomeščajo mlajše, kar je dražje, ali pa so ordinacije prazne in bolniki brez oskrbe. Ukrep tudi neposredno daljša čakalne vrste, opozarjajo na zbornici.
»Zbornica podpira ukrepe, ki bodo racionalizirali zdravstveni sistem, ga naredili do uporabnikov in izvajalcev prijaznejšega, dostopnejšega in finančno stabilnega. Take ukrepe lahko zagotovimo le s sodelovanjem stroke,« poudarjajo in pozivajo vlado, naj škodljivi administrativni ukrep odpravi.
Minister za zdravje Tomaž Gantar je poudaril, da izda soglasje, kolikor je mogoče hitro, vsekakor pa v zakonskem roku, torej v največ mesecu dni. Bolnišnicam svetuje, naj oddajo vloge za zaposlitev mladih specialistov pravočasno, lahko tudi še preden opravijo specialistični izpit. Tako zastoja z zaposlitvami ne bo. V zdravstvenih domovih, v katerih je več občin ustanoviteljic in mora soglasje k vsaki zaposlitvi dati več županov, vse poteka bolj počasi. Tudi sveti zavodov bi se morali sestajati večkrat. Nekateri zagato rešujejo z dopisnimi sejami, smo izvedeli.
