Biser na zeleni Krki

Ljubljana – Grad Otočec, edini rečni grad pri nas, in njegov park na umetno ustvarjenem otoku sredi Krke ponujata eno najslikovitejših podob. Izpod peresa zgodovinarja in gradoslovca dr. Ivana Stoparja je o tej kulturni in naravni znamenitosti v zbirki farmacevtske družbe Krka izšla monografija.

Kot pravi dr. Stopar, mu je ta grad še posebej blizu, ker je bil to prvi grad, s katerim se je srečal, ko je bil dijak na gimnaziji v Novem mestu. V monografiji Otočec – biser na zeleni Krki ga je na podlagi poglobljenega raziskovanja predstavil z različnih perspektiv, tudi s predstavitvijo plemičev in plemkinj, ki so v njem živeli. Prav to daje gradu, ki je kulturni spomenik državnega pomena in protokolarni objekt, predvsem pa eden najprivlačnejših hotelov v Sloveniji, romantičen pridih.

Grad je nastal v 13. stoletju, kot prva lastnika sta leta 1252 in 1254 omenjena Henrik Otoški in njegov brat, zadnji lastnik pa je bil grof Margheri. Menjaval je lastnike in s tem tudi podobo. Po pripovedovanju grad ni bil sezidan na otoku, temveč na desnem bregu Krke, pozneje pa je eden od graščakov naročil odkopati del zemljišča, da je bil grad sredi vode varen pred sovražnikom.

Pred drugo svetovno vojno sta poleg gradu stali še žaga in kovačija, kjer je danes jez, pa so še vidne razvaline mlina. Na začetku druge svetovne vojne so grad zasedli Italijani, leta 1942 pa so ga požgali partizani. Prenova se je začela leta 1952 z obnovo strehe. 

Šest let pozneje so delovne brigade začele graditi cesto Ljubljana–Zagreb. Takrat so grad začeli obnavljati in delo končali v dveh mesecih. Najprej je bila v njem restavracija, današnjo podobo pa je dobil leta 1968, ko so ga opremili s stilnim pohištvom. Monografijo so izdali v slovenski, ruski in angleški različici.