Bistveno manj odziva za odpis dolgov od pričakovanj

Ljubljana – Do sobote 31. oktobra upravičenci lahko prosijo za odpis dolgov v projektu, ki ga je pripravilo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, k njemu pa je pristopilo 212 podjetij in občin. Računali so, da bi lahko pomagali približno 100.000 ljudem, a se jih je odzvalo veliko manj.

»Projekt odpisa dolga še ni končan, zato je za končno oceno projketa še prezgodaj. Tudi skupnih podatkov, koliko je bilo vlog in kakšne zneske bodo odpisali še ni,« pravijo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ). A nesporno je, da je bilo posameznikov in družin, ki so se obrnili na katerega od podpisnikov sporazuma in zaprosili, naj jim oprosti neplačane obveznosti, ki so nastale do konca leta 2013, v teh treh mesecih nekajkrat manj, kot so predvidevali, da jih bo.

Pri pripravi projekta so ob definiciji kroga upravičencev – prejemniki denarne socialne pomoči, varstvenega ali veteranskega dodatka ter prvega in drugega razreda otroškega dodatka ter ob določenih pogojih še tretjega razreda – računali, da bi ukrep lahko olajšal življenje kar 100.000 ljudem. Zdi pa se, da ga ne bo niti desetini od tega. Večina od 212 podpisnikov sporazuma (med njimi je 117 občin in 95 podjetij iz elektrodistribucije, energetike, komunale, zavarovalnic, bank) odkrito priznava, da so pričakovali več prošenj.

Nekaj odstotkov od milijona

Država je za odpis nameravala nameniti milijon evrov, in sicer za dolgove do finančne uprave (Furs) in MDDSZ. »Do 23. oktobra 2015 je bilo na finančno upravo vloženih 943 vlog, od tega je bilo rešenih 927, ugodenih vlog z izpolnjenimi pogoji za odpis je bilo 99. Skupni znesek odpisa je 3.059,54 evra, povprečno 30,90 evra na zavezanca,« nam je odgovorila Sabina Langus Boc iz Fursa. Večinoma je šlo za dohodnine, s tem, da so za odpis zaprosile samo fizične osebe, izključno za neplačane davčne obveznosti do državnega proračuna, ki so na dan 31. decembra 2014 zapadle za več kot 12 mesecev, če skupaj ne presega 50 evrov.

»Na MDDSZ smo do zdaj prejeli približno 530 vlog. Takšnih, ki po prvi oceni ustrezajo merilom odpisa, je okoli 380. Vloge se že rešujejo, doslej smo dolg odpisali 72 vlagateljem. Večina odpisov je iz neupravičeno prejete denarne socialne pomoči,« so povedali in dodali, da so že vse pristopnike k projektu prosili, naj jim pošljejo število vlog, ki so jih prejeli, in znesek, ki ga bodo odpisali. Njihove podatke pričakujejo v prihodnjih dveh tednih.

Po dosedanjih informacijah je bilo še največ zanimanja v bankah (NLB, Gorenjska banka, NKBM, PB, Raiffeisen), ki so pripravljene odpisati do tisoč evrov iz kartičnega poslovanja in stroškov tekočega računa, ter zavarovalnicah dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, vendar končnih podatkov tudi še ni.

Previsok prag?

Na MDDSZ upajo, da so tisti, ki so lahko, izkoristili možnost, da so si malo olajšali socialni položaj, hkrati pa poudarjajo, da je bil odpis dolgov le eden od ukrepov za pomoč najranljivejšim: »V sklopu paketa pomoči sta poleg odpisa dolga tudi pomoč deložiranim družinam oziroma posameznikom in zaščita socialnih transferjev.«

Pomislekov glede pičlega odziva je kar nekaj: od tega, da je bil krog upravičencev premajhen in je, denimo, izpustil upokojence z manj kot 500 evri pokojnine, ki ne prejemajo varstvenega dodatka, ali ljudi, ki za kak evro presežejo prag prejemanja denarne socialne pomoči ali dodatkov, pa so za to precej na slabšem. Ni upoštevan razpoložljiv dohodek in ni odpustkov za najemnine oziroma kredite, ki številne družine najbolj obremenjujejo.

Na MDDSZ so se za ta datum odločili, ker niso hoteli dati sporočila, da ni treba plačevati položnic. A tako podjetja kot občine ugotavljajo, da so dolgovi, ki so zapadli tako dolgo tega, bodisi že odpisani bodisi v kakih drugih postopkih. Med neplačniki pa je tudi kar nekaj ljudi, ki bi jih težko prepoznali kot socialno ogrožene.

Vseeno projekt podpirajo

Na centrih za socialno delo projekt podpirajo. »Vsak ukrep, ki ogroženim uporabnikom olajša stisko, je dobrodošel, tako je tudi z odpisi dolgov, ki so nastali pred leti,« je dejala Darja Kuzmanič Korva, sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo (SCSD). »Na centrih za socialno delo smo zaznali zelo velik interes, predvsem tik pred sprejetjem zakona, julija. Ljudje so prihajali na centre ter prinašali različne tekoče terjatve. Pozneje se je interes zmanjševal, še posebno ker je zakon zajel dolgove, ki so nastajali pred časom. Veliko je bilo tudi interesa za področja, na katerih odpis ni bil mogoč. Klicali so nas študenti, ki bi morali vračati štipendijo, dolžniki najemnin ... Centri so bili in so v stiku z različnimi organizacijami, ki so ali pa bi lahko pristopile k odpisu ter so navajale, da če ugotovijo veliko materialno ogroženost dolžnika, za katerega vedo, da dolga ne bo mogel poplačati, to sprotno rešujejo. Opozarjali pa so, da se dolgovi kopičijo tudi pri ljudeh, ki bi obveznosti sicer lahko poravnali,« je povedala Darja Kuzmanič Korva.

Nekaj slabe volje je bilo tudi, ker se marsikdo ni prav dobro pozanimal, kakšni so pogoji za odpis, in je razumel, da bo ta pavšalen in splošen. Posebno veliko negodovanja je bilo med tistimi, ki imajo stare obveznosti do mobilnih operaterjev. Ti pa so bili iz odpisa izvzeti, saj ne gre za stroške preživetja.