Bitka za Bellevue se seli na sodišče

Občina je menda z neupravičenimi postopki ovirala družbo Nid ter povzročila njen stečaj.

Objavljeno
23. julij 2015 17.04
Slovenija, Slovenj Gradec, 15.3.2011 - Bellevue Slovenj Gradec foto:Tadej Regent/Delo
Mateja Celin, Slovenj Gradec
Mateja Celin, Slovenj Gradec
Slovenj Gradec – Nepremičninska družba Nid, ki ji je občina s spremembami prostorskih aktov onemogočila gradnjo večstanovanjske stavbe na Legnu, na mestu nekdanje trgovine in restavracije Bellevue, je zaradi propadlega posla končala v stečaju. Stečajni upravitelj zdaj toži Mestno občino Slovenj Gradec za dva milijona evrov odškodnine za povzročeno škodo.

Spori med Mestno občino Slovenj Gradec (MOSG) in družbo Nid se vlečejo že od leta 2008, ko je Nid na leasing odkupil dve zemljišči na odlični lokaciji na robu planote Legen nad Slovenj Gradcem – nekdanjo restavracijo in trgovino ter parkirišče – in tam nameraval postaviti blok s 35 stanovanji. Občina jim je to s hitrim »tehničnim« popravkom prostorskega akta onemogočila, po spremembi pogojev za gradnjo pa je Nid projekt spremenil ter stavbo znižal in ponovno poskušal pridobiti gradbeno dovoljenje.

In ga je tudi dobil – celo dvakrat, a je bilo po pritožbah občine obakrat razveljavljeno, sledile so pritožbe na ministrstvo za okolje in ustavno sodišče, saj je občina s tehničnim popravkom spreminjala vsebino akta, česar po mnenju ministrstva ne bi smela.

V dolgotrajni pravni bitki so bile različne interpretacije državnih organov glede spornega tehničnega popravka in gradbenih dovoljenj, sledili so Nidova tožba na upravnem sodišču, kazenske ovadbe in na koncu stečaj družbe.

Tik pred gradnjo v stečaj

Bellevue je ostal v lasti lizinške hiše, danes pa je njegov lastnik družba Anepremičnine. Ta na svoji spletni strani prodaja »posest na Legnu«, ki je zdaj zaraščen kup ruševin in mestna sramota, za 390.000 evrov. Cena se je od leta 2013 že znižala za 180.000 evrov. Kot je povedal Gregor Žvipelj iz Anepremičnin, je za Bellevue ves čas precej zanimanja, a pogodbe niso sklenili z nobenim. »Nekateri bi kupili samo polovico, pri drugih se zaplete, ko pridemo do denarja ...« Pravkar so objavili nov poziv za zbiranje zavezujočih ponudb. »Naš cilj je, da prodamo čim bolj transparentno, a se nam ne mudi. Nepremičnina je ograjena in ni nevarna.«

Nid je po besedah direktorice Gordane Slemenik pristal v stečaju prav zaradi oviranja z mestne občine: »Financirali smo izdelavo dveh arhitekturnih projektov, zato tudi dvakrat plačali pridobivanje gradbene dokumentacije, plačali pet let sodnih postopkov, odplačevali lizing in več kot pol milijona obresti ... Nekaj časa smo denar za vse to še lahko črpali iz naših drugih projektov, a na koncu kot mikro podjetje takšnih stroškov nismo več zmogli.«

Dodala je, da so gradbeno dovoljenje na koncu vendarle dobili in je tudi pravnomočno, a je bilo že prepozno, saj je šla družba tik pred tem v stečaj in niso mogli več graditi. »Namesto da bi bilo do takrat že vse končano in stanovanja prodana, kakor smo načrtovali, smo po vseh teh letih prišli šele do gradbenega dovoljenja. Imeli smo že deset znanih kupcev pa tudi vse druge nepremičnine smo uspešno prodajali, le tri stanovanja v Šentjurju so pristala v stečajni masi.«

Morebitni kupec bi po njenih besedah zdaj lahko gradbeno dovoljenje od Nida v stečaju odkupil in zgradil enak objekt, kot so ga načrtovali oni, če bi to hotel.

Občine zemljišče ne zanima

Tudi Nidov stečajni upravitelj Damjan Belič meni, da je občina družbo s svojim ravnanjem oškodovala, zato je proti mestni občini vložil odškodninsko tožbo v višini dobrih dveh milijonov evrov.

Direktorica občinske uprave MOSG Vesna Kozlar je povedala, da so na tožbo že odgovorili in da nadaljevanje na sodišču pričakujejo konec jeseni. »Računamo na to, da bo naš odgovor sprejet in da pravde sploh ne bo,« pravi direktorica. »Oprli smo se na odločbo ustavnega sodišča in mislimo, da nam bo uspelo.«

Občina je že v preteklih postopkih argumentirala, da zato, ker je ustavno sodišče leta 2009 zavrnilo Nidovo pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti spornega tehničnega popravka, to pomeni, da je občina ravnala zakonito.

Slemenikova temu oporeka: »Ustavno sodišče je presojo zavrnilo samo zato, ker se je vmes spremenil zakon in se s tako zadevo nismo več mogli obrniti neposredno nanje. Odločili so, da bi morali prej izkoristiti druga pravna sredstva, nikakor pa ni odločilo, da ima občina prav.« Kot trdi, za Bellevue gradbeni pogoji po odločitvi sodišča še vedno ostajajo nespremenjeni.

Vesna Kozlar pa pravi, da bodo to uredili z novim občinskim prostorskim načrtom, ki ga že pripravljajo in bo jeseni v javni razgrnitvi. Občine nakup Bellevueja ne zanima.