Tiskane izdaje
"Kljub precejšnji časovni oddaljenosti ostaja sporočilo dražgoške bitke pomembno in aktualno tudi za današnje generacije in za generacije, ki prihajajo," je v nagovoru poudaril Gantar. Spomnil je, da je oboroženi odpor, ki je doživel enega izmed vrhuncev v dražgoški bitki, preprečil namere nemškega okupatorja, da bi priključil Gorenjsko nemškemu rajhu, njene prebivalce pa ustrahoval, preselil ali fizično uničil.
"Odpor, ki se je porajal iz nuje po obstoju, preživetju na rodnih tleh, iz temeljnega vzgiba po življenju, je eden od najbolj veličastnih dosežkov slovenskega naroda, zlasti če upoštevamo, da se je odvijal v srcu okupirane Evrope ter v času največje ekspanzije in premoči nacistične vojaške mašinerije; v času, ko na obzorju še ni bilo luči upanja na zmago, ki bi pomenila dokončni konec nacističnega ekspanzionizma in podrejanja ter uničevanja narodov," je ocenil Gantar in spomnil, da so bila življenja žrtvovana za to, da se je slovenski narod ohranil.
V dražgoški bitki, ki se je začela 9. januarja 1942 pri minus 30 stopinjah, so Nemci zasedli dolino pod Dražgošami in pritiskali proti vasi, je življenje izgubilo 41 Dražgošanov in devet partizanov. Usoden je bil dan pred natanko 67 leti, ko so se Nemci prebili do prvih hiš, četrti dan pa so bile Dražgoše zavzete. V naslednjih dneh so jih okupatorji porušili do tal, rešili pa so se le tisti domačini, ki so brez vsega na hitro zapustili svoje domove. V času NOB je bila to največja bitka na Gorenjskem in do tedaj tudi največja odporniška bitka v nemškem rajhu.
Teh dogodkov se je na današnji slovesnosti, ki je vrhunec že 52. prireditev Po stezah partizanske Jelovice, spomnilo več tisoč ljudi, med njimi tudi predsednik vlade Borut Pahor. Po ocenah organizatorjev je lepo in kljub napovednim ne preveč mrzlo vreme v Dražgoše privabilo med 7000 in 8000 ljudi. To je več kot lani, ko je usodo prireditve krojilo slabo vreme, in manj kot pred dvema letoma, ko so našteli okoli 10.000 obiskovalcev.
Tedaj je bila rekordna tudi udeležba na organiziranih pohodih do Dražgoš, tokrat pa se je najdaljšega in najbolj tradicionalnega pohoda Po poti Cankarjevega bataljona s Pasje ravni v Dražgoše, ki je potekal že tridesetič, udeležilo 439 pohodnikov. Kakšnih posebnih težav na pohodu niso imeli, saj je bila noč lepa, pot jim je osvetljevala polna luna in tudi hoja po trdnem ledu ni bila problematična, je pojasnil organizator pohoda, predsednik Planinskega društva Škofja Loka Jože Stanonik.
Letos je 38 kilometrov dolgo pot zmogla tudi 12-letna deklica. Nekaj pohodnikov pa je na poti vseeno omagalo, ker so precenili svoje sposobnosti. Pohod namreč traja kar deset ur in zahteva dobro fizično pripravljenost in opremljenost. Podobno velja za prav tako nočni pohod Železniki - Ratitovec - Jelovica - Dražgoše, ki je tokrat potekal že desetič in se ga je udeležilo 182 pohodnikov. Več sto ljudi se je letos v Dražgoše odpravilo tudi v drugih devetih organiziranih pohodih, mnogi pa so se na pot odpravili kar sami.
V Dražgošah jih je poleg domačinov, ki so poskrbeli za hrano in pijačo, pričakal osrednji spomenik dražgoški bitki, ki je po 30 letih že nujno potreben obnove. Občina Železniki je zanj že pripravila približno 170.000 evrov vreden projekt, sedaj pa je od ministrstva za kulturo ter ministrstva za delo, družino in socialne zadeve odvisno, kdaj ga bodo lahko realizirali. Ker gre za spomenik državnega pomena, je župan občine Železniki prepričan, da bi ga v večji meri morala financirati država. Občina zato sedaj čaka na sprejem pri ministrici za kulturo in na javni razpis.
