Bivalne enote za izbrisane

Ljubljana – Delovna skupina za celovito obravnavo problematike izbrisanih v zaključnem poročilu, ki ga bo danes obravnavala vlada, ugotavlja, da za nazaj ne morejo uveljavljati pravic. Ko bodo pridobili dovoljenje za stalno prebivanje, pa bodo izenačeni s tujci.

Delovna skupina, ki jo je vlada ustanovila po dopolnitvi zakona o izbrisanih skladno z odločbami ustavnega sodišča, je že v svojem prvem poročilu ugotovila, da na podlagi sedanje in veljavne zakonodaje izbrisani ne morejo uveljavljati pravic za nazaj v zvezi z nastanitvijo, lastniškimi certifikati, zdravstvenim varstvom, vključevanjem na trg dela ter socialno problematiko. V določenih primerih uveljavljanja pravic sta tako objektivni kot subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka že zamujena, zato bi bila možna le posebna ureditev s posebnim zakonom za kategorijo izbrisanih.

Možnost nastanitve izbrisanih, po pridobitvi dovoljenja za stalno prebivanje, je delovna skupina najprej videla v zagotovitvi novih neprofitnih najemnih stanovanj. Dostop do javnih stanovanj bo namreč, skladno z direktivo sveta Evrope, treba pod istimi pogoji kot slovenskim državljanom omogočiti tudi tujcem. V drugem, to je zaključnem poročilu, pa skupina ugotavlja, da imajo izbrisani možnost pridobiti bivalne enote, za dodelitev katerih slovensko državljanstvo prosilca ni pogoj. Uporabniki so zavezani k plačevanju najemnine, ki jo določijo občine glede na velikost prostora. Bivalne enote dodeljujejo občine, namenjene pa so začasnemu reševanju stanovanjskih problemov, pri čemer javni razpis ni potreben.

V zameno za lastniške certifikate, ki jih izbrisani niso mogli dobiti, bi bili upravičeni do drugih pravic, kar pa bi morali presojati v vsakem primeru posebej. Tudi povračila za denarna nadomestila, ki so jih morali plačevati zaradi neurejenega statusa zdravstvenega zavarovanja, je le teoretično možno uveljavljati. Z obnovo postopkov bi bilo mogoče zagotoviti pravice izbrisanim tudi na področju vključevanja na trg dela in pridobitve raznih socialnih pomoči. Vendar pa so vsi roki za vložitev predlogov za obnovo postopkov že zamujeni, zato delovna skupina predlaga, naj vlada prouči, ali je za ureditev vseh teh vprašanj treba sprejeti poseben zakon. V tem trenutku se v zvezi s konkretnimi socialnimi in drugimi podobnimi pravicami izbrisanih še ni uveljavila ustaljena ustavno-sodna praksa.

Delovna skupina je na koncu pripravila tabelarični pregled pravic izbrisanih, ki jih bodo lahko uveljavili po tem, ko bodo pridobili dovoljenje za stalno prebivanje. Izenačeni bodo s tujci.

»Povzetek pravic, ki so priznane vsem osebam z dovoljenjem za stalno prebivanje, torej tudi izbrisanim, ki jim bo uspelo urediti status, je skromen rezultat delovne skupine, ki je delovala dve leti,« ugotavlja Neža Kogovšek Šalamon z Mirovnega inštituta. Nesprejemljivo se ji zdi, da delovna skupina ni predlagala niti enega novega ukrepa za popravo krivic. Novih ukrepov ni predlagala niti na stanovanjskem področju, čeprav nas k temu zavezuje evropska direktiva. »Borni rezultati delovne skupine pomenijo, da vprašanja poprave krivic izbrisanim ostajajo nerešena, oblast pa se bo z njimi morala znova spoprijeti. Če ne prej, pa ob izidu sodbe velikega senata evropskega sodišča za človekove pravice, ki jo pričakujemo kmalu. Pričakujemo, da bo ta za izbrisane vsaj tako ugodna, kot je bila prvostopenjska sodba,« je dejala Neža Kogovšek Šalamon.