Tiskane izdaje
Grad na Goričkem − Že leta 2010 je javni zavod Krajinski park Goričko zato, da bi pomagal ponudnikom z območja parka, registriral kolektivno blagovno znamko Krajinski park Goričko. V treh dosedanjih pozivih so to znamko podelili 79 ponudnikom storitev, domače in umetne obrti ter živilskih izdelkov, vendar ti pozitivnega učinka znamke ne občutijo. Znamke namreč nihče ne promovira in vanjo ne vlaga.
»Blagovna znamka mi veliko ne koristi. Ljudje je ne poznajo in jih niti ne zanima, tako da se pri prodaji izdelkov to, da imam blagovno znamko, sploh ne pozna,« nam je povedal 77-letni umetni kovač Franc Franko iz Puconcev, ki je na povabilo javnega zavoda KP Goričko h kolektivni blagovni znamki pristopil v prvem pozivu, leta 2012. »Vse, za katere so vedeli, da izdelujemo kaj tradicionalnega, so takrat zbrali in nas vključili, dobili smo zastavice in etikete in to je vse,« je še dodal.
Tudi Štefan Gjergjek, uspešen ekološki kmet, sadjar in proizvajalec sadnih sokov iz Kovačevcev na Goričkem ne čuti učinkov kolektivne blagovne znamke. Tudi za kupce pravi, da znamko poznajo zelo redki in da večinoma ne vedo, za kaj gre. »Toda za to smo precej krivi sami ponudniki. KP Goričko nam je dal možnost, mi pa nismo znali stopiti skupaj in iz tega kaj narediti. Znamke res nismo izkoristili v nasprotju s sosedi Avstrijci, ki jim to gre dobro od rok. Pri nas pa nihče nima pretirane volje, da bi se ukvarjal s tem, zato bi bila potrebna širša akcija vseh ponudnikov in imeti bi morali nekoga, ki bi to delal profesionalno.«
Zakaj je znamka neuspešna in kaj bi bilo treba storiti, smo vprašali direktorja Ekosocialne kmetije Korenika v Šalovcih Gorana Miloševiča. Korenika je namreč s svojo blagovno znamko v Sloveniji že uveljavljena in znana, h kolektivni blagovni znamki Krajinski park Goričko pa niso pristopili. "Ko so znamko KP Goričko registrirali, so k njej povabili vse, ki bivajo oziroma delujejo na območju krajinskega parka. To je bil edini kriterij in nam se je to za doseganje kakovosti in prepoznavnosti zdelo premalo. Sedaj je pod to znamko pomešano vse in kakovost izdelkov in storitev je zelo raznolika. Zato raje vlagamo v lastno blagovno znamko Korenika. Preko različnih projektov, dogodkov, promocij in na druge načine povečujemo njeno prepoznavnost, medijsko prisotnost in kakovost ponudbe, kar nas letno stane okrog 15.000 evrov ali več. Drugače ne gre!
Če so v KP Goričko kolektivno znamko registrirali in vabijo ponudnike, bi morali narediti tudi vse ostalo: oblikovati kakovostne kriterije, načrtovati promocije, ponuditi podporo pri enotnem nastopu na trgu, znamko skupno reklamirati, najpomembnejša pa bi morala biti organizacija skupnega trženja. Za to bi morali ustanoviti kakšno organizacijo ponudnikov in imeti profesionalca, ki bi delal na tem. Znamka namreč ne more živeti, če je nihče ne upravlja!"
Direktorica KP Goričko Stanka Dešnik se zaveda, da v zavodu niso naredili vsega, kar bi morali za uspeh blagovne znamke. "Nekaj smo sicer v znamko vložili - že njena registracija je stala nekaj denarja, natisniti smo morali označbe in zastavice - za njeno promocijo pa nimamo denarja, ker za to v Ljubljani ni razumevanja. Zato s ponudniki sodelujemo na zelo preprost način: podelimo jim znak, objavljeni so na naših spletnih straneh, njihove izdelke prodajamo v naši grajski trgovini in jih jemljemo s sabo na sejme in druge dogodke. Prihodnje leto bomo izdali skupni katalog ponudnikov, sama pa si prizadevam, da bi oblikovali tudi kriterije kakovosti za dodelitev znamke in to je vse. Vem, da bi nosilce znamke bilo treba povezovati, morali bi imeti kakšno zadrugo ali skupnega tržnika, toda tega mi ne zmoremo, pri ponudnikih pa tudi ni interesa za povezovanje ali celo vlaganje denarja v znamko."
