Bled: reševalec iz vode le v Grajskem kopališču

Več tisoč obiskovalcev se v jezeru kopa na lastno odgovornost.

Objavljeno
16. avgust 2013 18.57
Blaž Račič, Jesenice
Blaž Račič, Jesenice
Bled – Na Bledu uradno deluje le eno kopališče z organizirano reševalno službo, preostalih nekaj tisoč kopalcev pa lahko v primeru nesreč upa le na pomoč drugih kopalcev ali blejskih gasilcev in potapljačev. Vendar ob klicu na pomoč gasilci za prihod na mesto nesreče potrebujejo od šest do sedem minut, kar je za utapljajočega lahko že prepozno.

Država reševalno službo predpisuje le za kopališča, za kopalne vode pa ne, čeprav se tam lahko kopa tudi tisoč in več kopalcev. Po podatkih ministrstva za kmetijstvo in okolje je v Sloveniji 48 območij kopalnih voda. Na Bledu je po vladni uredbi določeno eno (Grajsko) kopališče in štiri območja kopalnih voda (Mala Zaka, Velika Zaka, pod Vilo Bled, pri Grand hotelu toplice).

»Občina Bled ima skladno z zakonom o varstvu pred utopitvami urejeno Grajsko kopališče, medtem ko kopalni območji Velika in Mala Zaka nimata urejenega in varovanega kopališča po tem zakonu, zato je kopanje tam na lastno odgovornost,« je povedal direktor blejske občinske uprave Matjaž Berčon. Vsakih nekaj let se v Blejskem jezeru zgodi tragični primer. V zadnjih dveh letih resnejših nevarnosti utopitve niso zabeležili, je še dejal Berčon.

Za mnogimi turisti ostanejo le kupi smeti

Lastnica zemljišč v Veliki Zaki, ki leži tik ob kampu Zaka, sta Sava Turizem in občina Bled, za red in varnost na obali, kjer se ob konicah nagnete tudi več kot tisoč kopalcev, pa skrbi upravljavec Zoran Marič. Za Delo je povedal, da v zadnjih treh letih, kar upravlja Veliko Zako, reševalcev niso klicali na pomoč. V primeru nesreče bi poklicali številko 112 ali pa lokalne potapljače, je dejal Marič. »Če bi lahko zaračunavali vstopnino, bi zagotovili tudi reševalca,« je še dodal in opozoril, da nima mehanizma, da bi ob prevelikem številu kopalcev omejil dostop do plaže. Pravi, da za mnogimi ostanejo le kupi smeti in so zato letos zaposlili delavca, ki odvaža samo odpadke. Od številnih obiskovalcev, ki se pridejo kopat na Bled ter s seboj prinesejo hrano in pijačo, nimamo ničesar, ostanejo le smeti, je še ponovil.

Ob morebitnem primeru utopitve v Veliki Zaki bi lahko ukrepali tudi potapljači, je dejal Mirko Marenk iz potapljaškega kluba Zaka sub Bled, ki ima stojnico v Veliki Zaki in potapljaške storitve nudi turistom. »Če sem tu, bi v primeru nesreče lahko pomagal, saj sem tudi inštruktor potapljanja, če me ni, pomagati ne morem,« je še dejal Marenk.

Na Mlinem, kjer se poleti vsak dan na lastno odgovornost kopa na stotine kopalcev, kopanje uradno ni dovoljeno, tam ni niti upravitelja niti redarjev, ki bi kopalce preganjali. Podobno je tudi na drugih mestih na obali Blejskega jezera ter vseh drugih območjih kopalnih voda v Sloveniji, predvsem ob jezerih in rekah.