Blejska župnija sprožila ustavni spor

Bled/Ljubljana - Odvetnik blejske župnije Danijel Starman je v imenu blejske župnije na ustavno sodišče vložil ustavno pritožbo zaradi lastništva Blejskega otoka.

Kot je povedal Starman, v pritožbi ni izrecno predlagal prednostne obravnave primera, pričakuje pa, da se bodo sodniki sami odločili za tovrstno obravnavo. Računa, da bo sodišče izdalo začasno odredbo, s katero bi preprečilo, da bi ministrstvo za kulturo Blejski otok že pred razrešitvijo ustavnega spora dalo v zakup oziroma v upravljanje nekomu drugemu. Tako je Starman predlagal, da se zadržijo vse aktivnosti ministrstva glede priprave javnega razpisa za novega upravljalca otoka, za katerega je do zaključka denacionalizacijskega postopka skrbela blejska župnija.

Starman je popolnoma prepričan v uspeh pritožbe, saj je bila sodba Vrhovnega sodišča, s katerim je bil denacionalizacijski postopek pravnomočno zaključen, po njegovem mnenju popolnoma drugačna od dosedanje prakse. Če bi se Ustavno sodišče vendarle odločilo v nasprotju z željami cerkve, pa bi se nato župnija obrnila na Evropsko sodišče za človekove pravice, saj bi uveljavitev takšne odločbe pomenila diskriminacijo v denacionalizacijskih postopkih in oteževanje vračanja premoženja denacionalizacijskim upravičencem, je prepričan Starman.

Spomnimo se, da sta se blejski župnik Janez Ambrožič in Starman 13. marca na temo denacionalizacije Blejskega otoka sestala s predstavniki ljubljanske nadškofije. Na sestanku, ki je bil namenjen predvsem seznanitvi z odločitvijo Vrhovnega sodišča RS o ohranitvi Blejskega otoka v državni lasti, so razpravljali tudi o možnostih pritožbe. Vendar dokončne določitve o ustavnem sporu, ki ga lahko blejska župnija sproži v roku 60 dni, takrat še niso sprejeli. Starman pa je po sestanku v zvočni izjavi za Delo.si namignil, da resno razmišljajo o vložitvi ustavne pritožbe.

Po Starmanovem mnenju ima Cerkev veliko možnosti za zmago v ustavnem sporu. V sodbi Vrhovnega sodišča, s katerim je denacionalizacijski postopek pravnomočno zaključen, "gre namreč za korenit preobrat v dosedanji sodniški praksi". Ob tem je Starman dodal, da gre za nevaren precedens, ki pomeni diskriminacijo v denacionalizacijskih postopkih in oteževanje vračanja premoženja denacionalizacijskim upravičencem.

Kljub takšni odločitvi Vrhovnega sodišča je Ambrožič še vedno prepričan, da slovenska država temelji na načelih prava in moralnih načelih. "Zato Blejski otok ne sme biti vzvod zaostrovanja odnosov med Cerkvijo in državo," je Ambrožič pojasnil stališče Rimskokatoliške cerkve, ki je blejski škofiji dala proste roke pri odločitvi glede sprožitve ustavnega spora.

Cerkev naj sicer za Blejski otok ne bi prijela nobene odškodnine. V denacionalizacijskem zahtevku namreč blejska škofija ni opredelila višine zahtevane odškodnine. Kot je pojasnil Starman, namreč v Cerkvi niso mogli določiti vrednosti takšnemu biseru, kot je Blejski otok. Sedaj pa vložitev zahtevka za odškodnino ni več mogoča, saj je denacionalizacijska odločba pravnomočna.