Blejski otok ostaja v državni lasti

Vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je vrhovno državno tožilstvo junija lani na pobudo blejske župnije vložilo glede vrnitve Blejskega otoka župniji v naravi.

Objavljeno
24. januar 2007 05.00
Posodobljeno
23. januar 2007 20.32
Bled – Vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je vrhovno državno tožilstvo junija lani na pobudo blejske župnije oziroma njenega pravnega zastopnika Danijela Starmana vložilo glede vrnitve Blejskega otoka župniji v naravi. Starman pravi, da ga je odločitev vrhovnega sodišča presenetila, napovedal pa je, da bodo postopek nadaljevali na ustavnem sodišču. Blejski otok ostaja v državni lasti, upravlja pa ga blejska župnija.

Vrhovno sodišče je lani denacionalizacijsko zahtevo župnije Bled po vrnitvi Blejskega otoka v naravi zavrnilo, odvetnik Starman pa je nato na ustavno sodišče vložil ustavno pritožbo, s katero želi odpraviti sodbo vrhovnega sodišča. Ustavno sodišče je pritožbo blejske župnije sprejelo v obravnavo, vendar o njej še ni odločalo, je povedal Danijel Starman in pojasnil, da je ustavno sodišče prosil, naj z obravnavanjem zadeve počaka do odločitve glede zahteve za varstvo zakonitosti.

Danijel Starman je v pobudi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, ki jo je naslovil na vrhovno državno tožilstvo, med drugim navedel, da je ob odločanju o denacionalizacijskem zahtevku blejske župnije sporna uporaba zakonodaje, ki je bila sprejeta po uveljavitvi zakona o denacionalizaciji. Sedemčlanski senat vrhovnega sodišča pod vodstvom Bojana Dolenca pa je v obrazložitvi odločitve med drugim zapisal, da je Blejski otok nepremičnina, na kateri ni mogoče pridobiti lastninske pravice, pravno podlago pa ponujajo določbe zakona o naravni in kulturni dediščini iz leta 1981 oziroma naknadno sprejeta zakona: zakon o varstvu kulturne dediščine in zakon o ohranjanju narave.

Več preberite v današnji tiskani izdaji Dela!