Tiskane izdaje
Bled – Čeprav so v strategijo razvoja blejskega turizma leta 2005 zapisali, da bo Bled vrhunska turistična destinacija, je ena najbolj izpostavljenih turističnih točk v državi devet let kasneje še daleč od tega.
Uresničili niso domala nobenega cilja, ki so si jih zadali: ne pri številu ležišč, ne pri prenočitvah, ne pri prihodkih in ne pri dnevni potrošnji. Župan Janez Fajfar kljub temu ocenjuje, da je večina ciljev kvantitativno dosežena.
»Ne moremo pa biti povsem zadovoljni s kvalitativnim vidikom, ki pa je v prvi vrsti odvisen od ponudbe različnih turističnih ponudnikov,« ugotavlja župan Fajfar, ki je dolga leta vodil Vilo Bled.
»Če sem realna, tega ne morem reči,« je na vprašanje, ali je Bled dosegel cilje iz strategije odgovorila Eva Štravs Podlogar, ki je pred časom dobila še tretji mandat vodje Turizma Bled. Po njenem vrhunskost Bledu dajejo mednarodno srečanje pisateljev PEN (na Bledu jih prirejajo že od konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja), strateški forum Bled ter veslaški regatni center. »Kakovost je nujna«, pravi, a pri tem ne milsim »le zlate kljuke, temveč tudi ljudi«. V obdobju, ko je kuharski šef Uroš Štefelin vodil restavracijo v hotelu Triglav, je bila blejska kulinarična ponudba »najbližje« vrhunski usmeritvi, a je Štefelin svojo kuhinjo letos preselil v Podvin.
Nov razmislek o strategiji
Eva Štravs Podlogar pravi, da za cilji zaostaja infrastruktura, da je obala jezera neurejena in da občina nima dodelane prostorske politike. Strategija iz leta 2005 ugotavlja, da Bled nima celoletnega turističnega produkta, nima jasne politike razvoja turizma in da prihaja do kolizije rabe prostora glede na potrebe turizma. Nobene od teh pomanjkljivosti na Bledu do danes še niso odpravili.
Kljub temu, da so se razmere v svetovnem gospodarstvu in s tem turizmu po letu 2008 močno spremenile, se na Bledu šele zdaj lotevajo novega strateškega razmisleka o viziji turizma. Pripravljajo izhodišča za debato o novi strategiji, ki bodo obsegala analizo stanja in predvidene ukrepe za naprej.
Nekdanja ministrica za gospodarstvo in predavateljica na višji šoli za gostinstvo in turizem na Bledu Darja Radić pravi, da ima Bled ves potencial, da postane vrhunska destinacija. Opozarja, da se snovalci turističnih strategij pogosto premalo zavedajo pomena določanja ciljnih skupin, ki bi jim morali prilagoditi tudi infrastrukturo. Veliki »igralci« vanjo premalo vlagajo, še zlasti, če imajo iskren namen ostati na Bledu, ugotavlja župan Fajfar in dodaja, da »manjkajo tudi ustrezne in zadostne finančne spodbude za razvoj novih produktov«. Z novimi produkti, kot so zimsko plavanje, športna prvenstva in druge prireditve, velikega preboja še ni, pravi Eva Štravs Podlogar.
Blejska Sportina je pred leti predstavila velikopotezne načrte o vlaganjih v turizem, a se njihovi računi niso izšli. Letos poleti so namesto načrtovane vile s sedmimi zvezdicami odprli mladinsko prenočišče (hostel) vila Viktorija pod blejsko Stražo. Matija Blažič, ki vodi Sportinin turizem, pravi, da je prazna vila zanje pomenila mrtev kapital. Z relativno majhnim vložkom so imeli poleti dober obisk.
Novost so mladinska prenočišča
Na vrhuncu letošnje poletne sezone je bilo mogoče v vili Viktorija na najboljši lokaciji ob jezeru spati za vsega 16 evrov. Na vprašanje, s katerimi ukrepi nameravajo zagotoviti, da bo na najlepših lokacijah ob jezeru zaživela turistična in gostinska ponudba na najvišji ravni, tako kakovostno kot cenovno, je župan Fajfar odgovoril, da »letošnja ponudba vile Viktorija zagotovo ne odraža strategije blejskega turizma, zato je nikakor ne moremo pozitivno ocenjevati. Odraža pa stanje lastniških struktur in verjetno nepremišljenih poslovnih odločitev v preteklosti«.
Blejski hostli se kot novost na Bledu pojavljajo zadnja leta. Skupaj imajo okoli 300 ležišč, v njih so letos našteli okoli 17.000 prenočitev predvsem mladih gostov, ki so popestrili utrip v kraju. Hkrati so se hotelirji pritoževali zaradi nočnega hrupa. Darja Radić pravi, da hostli morajo biti, vendar ne v središču kraja, ampak tam, kjer so primerni pogoji. Obiskovalci hostlov niso nizkopotrošni gosti, je dejal Blažič. Klemen Smolej, lastnik dveh blejskih hostlov, ugotavlja, da se nekdanji njegovi gosti na Bled vračajo, vendar ne v hostel, temveč v hotele z višjo ravnjo ponudbe.
Edini vzvod občinske politike je prostorska politika. Nov občinski prostorski načrt, ki naj bi bil sprejet v prvi polovici prihodnjega leta, bo zelo omejil možnost odpiranja mladinskih prenočišč. Župan opozarja, da glavni problem tiči v izogibanju predpisom in neučinkovitem nadzoru pristojnih inšpekcijskih služb, medtem ko občina pristojnosti nadzora nima. »Zato so edine še možne lokacije v središču Bleda v prostorskem načrtu rezervirane samo za manjše, prestižnejše hotelčke (pod Stražo več lokacij, Hotel Evropa ob Kolodvorski, pri avtobusni postaji ...).
