Tiskane izdaje
Franci Matoz je v ugovoru navedel tri primere domnevne kršitve volilne pravice. »V dveh primerih sta dva volivca pravočasno zahtevala glasovanje na domu, a jima volilna komisija te pravice ni omogočila. V drugih dveh primerih sta bila dva volivca tako slabotna, da sta glasovno jasno izrazila, koga bi volila, vendar tega fizično nista bila sposobna. Zato sta prosila sorodnika, da bi to naredila namesto njiju, vendar člani volilnega odbora tega niso dovolili.« V petem primeru pa je bila volivki menda kršena volilna pravica, ker se je v Koper priselila že septembra, pa še ni bila vpisana v volilni imenik. Franci Matoz očita še, da so na dveh voliščih prejeli manj glasovnic, kot je bilo v volilnem imeniku volivcev. To je bila proceduralna napaka, saj je bilo glasovnic vseeno več, kot je prišlo ljudi volit. »Toda kje so ostale potem te glasovnice?« zanima Matoza. Franci Matoz zahteva tudi ponovni pregled vseh neveljavnih glasovnic, saj so po njegovih podatkih med neveljavne uvrstili tudi take, kjer je bila volja volivca jasno izražena.
Kaj je neveljavna glasovnica?
Predsednik OVK Koper Miloš Senčur je za Delo pojasnil, da je nemalokrat tudi med člani komisije različen pogled na to, kaj je neveljavna glasovnica. V takšnih primerih glasujejo. Če je izid izenačen, odloča predsednikov glas.
Tudi novi župan Aleš Bržan je podal ugovore volilni komisiji. Že Bržanovi privrženci so navajali, da so posamezniki menda glasovali po dvakrat, da so posamezniki odnesli prazno glasovnico z volišča in potem sprožili goljufijo, imenovano »vrtiljak«, da je bilo na enem volišču šest glasovnic več kot evidentiranih volivcev, da so v predčasnem glasovanju glasovali z 62 nežigosanimi glasovnicami ... Miloš Senčur je pojasnil, da ni šlo za šest glasovnic viška, ker se je zgodila napaka v štetju v imeniku zapisanih volivcev. Prav tako je odločno zavrnil verjetnost, da bi teh 62 nežigosanih glasovnic lahko pomenilo kakšen resen dvom o izidu volitev. Zanikal je tudi govorice, da naj bi bila celotna volilna dokumentacija z volilnimi lističi na občini slabo varovana in dostopna nepoklicanim.
Razlika je tako minorna, nepravilnosti pa veliko preveč, da ne bi podali zahteve za ponovno štetje, je svojo odločitev za ugovor pojasnil Popovič v ponedeljek. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Postopek pritožb
Volilna komisija bo v četrtek torej še tretjič razglasila rezultat volitev. Do sredine prihodnjega tedna pa bo sklican mestni svet, na katerem bodo potrjevali mandate in odločali o novih ugovorih ali pritožbah. Če bodo ostali dvomi tudi po odločitvi mestnega sveta, se bo lahko vsaka stran pritožila na upravno sodišče, ki mora odločiti v 30 dneh. Po odločitvi upravnega sodišča ostaja edino še pritožba na ustavno sodišče o domnevnih kršitvah ustavnih pravic.
Člani občinske volilne komisije
Ker je volilno komisijo pred leti imenoval mestni svet z absolutnim vplivom župana Borisa Popoviča, ji očitajo možnost pristranskosti. Poleg predsednika Miloša Senčurja (ki ima kot vodja strokovne službe Združenja mestnih občin Slovenije sedež v prostorih Občine Koper) so v njej še njegova namestnica Alenka Majerič (sicer odvetnica, ki dela za občino), člani so Tomaž Bele (nekdanji sovoznik relija z Borisom Popovičem), Breda Bajec (občinska uradnica), Marko Vidnjevič (svetovalec Borisa Popoviča) in trije namestniki: Marina Pirjevec, (tajnica v nogometnem klubu FC Koper), Darko Dolar in Nevij Kavrečič.
»Kako lahko ob takšni sestavi občinske volilne komisije v naši stranki vplivamo na nepravilnost volitev?« se je retorično vprašal novoizvoljeni župan Aleš Bržan. »Če je šestkratno štetje dalo tak rezultat, ga bo tudi sedmo. Problematična pa je izjava Francija Matoza, da bo po ponovnem štetju izid volitev v Kopru drugačen,« je ocenil Bržan.
Izolska izkušnja s tesnim izidom
Povolilno dogajanje v Kopru v marsičem spominja na vročo izolsko jesen v letu 2006, ko je tedanji (še) velik Popovičev zaveznik Tomislav Klokočovnik po nedeljskih volitvah sredi novembra zmagal s šestimi glasovi prednosti. Toda naslednje jutro je iz izolskega doma upokojencev prišlo po pošti deset glasov, in ko so jih prešteli, je povedla Breda Pečan z vsega dvema glasovoma prednosti. Takšen izid je potrdila najprej občinska volilna komisija, nato še mestni svet. Na odločitev mestnega sveta se je pritožil Franci Matoz za Klokočovnika na upravno sodišče, ki je po enem mesecu (konec decembra 2006) odločilo v prid Klokočovniku. Ta je zmagal s šestimi glasovi prednosti, kajti glasovanje iz doma upokojencev je sodišče razveljavilo, ker z žigov ni bilo jasno razbrati, kdaj so bile glasovnice oddane. Na upravno sodišče se je pritožila še Breda Pečan in nato še na ustavno sodišče, vendar neuspešno. Klokočovnik je zares zavladal Izoli šele približno pol leta po volitvah.
Že nekaj dni po volitvah so nastale napetosti v Izoli, saj so tedaj neznanci vrgli molotovke na sedež izolske stranke SD. Kasneje so se zbrali tudi Klokočovnikovi podporniki in protestirali pred izolsko občinsko stavbo. V zakonu pa so kasneje nekoliko jasneje opredelili tehnične podrobnosti glasovanja po pošti. Vnele so se velike razprave pravnih strokovnjakov, Tomislav Klokočovnik pa je kmalu po trdnejšem ustoličenju na županskem sedežu prekinil prijateljstvo z Borisom Popovičem.
Povolilno dogajanje v Kopru v marsičem spominja na vročo izolsko jesen v letu 2006, ko je tedanji (še) velik Popovičev zaveznik Tomislav Klokočovnik po nedeljskih volitvah sredi novembra zmagal s šestimi glasovi prednosti. Toda naslednje jutro je iz izolskega doma upokojencev prišlo po pošti deset glasov, in ko so jih prešteli, je povedla Breda Pečan z vsega dvema glasovoma prednosti. Takšen izid je potrdila najprej občinska volilna komisija, nato še mestni svet. Na odločitev mestnega sveta se je pritožil Franci Matoz za Klokočovnika na upravno sodišče, ki je po enem mesecu (konec decembra 2006) odločilo v prid Klokočovniku. Ta je zmagal s šestimi glasovi prednosti, kajti glasovanje iz doma upokojencev je sodišče razveljavilo, ker z žigov ni bilo jasno razbrati, kdaj so bile glasovnice oddane. Na upravno sodišče se je pritožila še Breda Pečan in nato še na ustavno sodišče, vendar neuspešno. Klokočovnik je zares zavladal Izoli šele približno pol leta po volitvah.
Že nekaj dni po volitvah so nastale napetosti v Izoli, saj so tedaj neznanci vrgli molotovke na sedež izolske stranke SD. Kasneje so se zbrali tudi Klokočovnikovi podporniki in protestirali pred izolsko občinsko stavbo. V zakonu pa so kasneje nekoliko jasneje opredelili tehnične podrobnosti glasovanja po pošti. Vnele so se velike razprave pravnih strokovnjakov, Tomislav Klokočovnik pa je kmalu po trdnejšem ustoličenju na županskem sedežu prekinil prijateljstvo z Borisom Popovičem.
