Bo Blejski otok vrnjen državi?

Spomladi so na ministrstvu za kulturo vložili tožbo za razveljavitev sporazuma, ki ga je o Blejskem otoku konec svojega mandata podpisal nekdanji minister za kulturo Vasko Simoniti, s katerim je Rimskokatoliška cerkev dobila tri nepremičnine na Blejskem otoku.

Objavljeno
28. avgust 2009 09.03
Klara Škrinjar, Dejan Karba
Klara Škrinjar, Dejan Karba
Ljubljana - Potem ko so spomladi na ministrstvu za kulturo vložili tožbo za razveljavitev sporazuma, ki ga je o Blejskem otoku konec svojega mandata podpisal nekdanji minister za kulturo Vasko Simoniti in s katerim je Rimskokatoliška cerkev (RKC) dobila tri nepremičnine na Blejskem otoku, otok pa zastonj v najem za 45 let, nam je zdaj ministrica za kulturo Majda Širca povedala, da so te dni dobili odgovor Rimskokatoliške cerkve. »Pravijo, da so za sobivanje, in zdaj pričakujemo, da bomo videli, kakšen je njihov predlog,« je pojasnila. Kot je znano, pri pripravi tega sporazuma ni tedaj sodelovala niti pravna služba ministrstva za kulturo niti ni bila obveščena, da se takšen dokument sploh pripravlja.

Na ministrstvu za kulturo so prepričani, da je sporazum v nasprotju s slovenskim pravnim redom. »Na državno pravobranilstvo smo zato že pred meseci podali izvrstno utemeljen vzrok, zakaj je po našem mnenju sporazum, ki je bil podpisan v času ministra Simonitija z odobritvijo vlade, ničen,« je znova pojasnila Majda Širca. Povedala je tudi, da so na pogovor vabili tudi ljubljanskega nadškofa Alojza Urana oziroma predstavnike in sogovornike, ki jih zadeva problematika Blejska otoka. Po njenem je to, da si lastiš nekaj, kar ni tvoje, zagotovo problem, ki ga je treba rešiti. »Zato smo dali Rimskokatoliški cerkvi in župnišču na Bledu predlog, da bi poiskali način nujnega in primernega sobivanja, posredovali smo jim tudi določene rešitve - ampak ob osnovnem pogoju, da dojemajo oziroma sprejemajo ta sporazum kot ničen.«

 

Širca je dejala, da so na ministrstvu dobili odgovor. »Pozvali smo jih k usklajevanju teh rešitev. Te dni smo dobili odgovor, v katerem pravijo, da so za sobivanje. Zdaj pričakujemo, da bomo videli, kakšen je njihov predlog. Mi smo razumeli, da za opravljanje službe, hranjenje in ohranitev določenega skrbstva nad dediščino potrebujejo določene prostore, ki smo jih ponudili v uporabo, ampak ob predpostavki, da niso njihova lastnina.« Širca poudarja, da ti pogovori niso končani. »Videli bomo, kako bodo potekali v nadaljevanju. Konec koncev je postopek odprt, državno pravobranilstvo oziroma sodišče se bo soočalo s tem problemom.«

 

Na vprašanje, ali so v Rimskokatoliški cerkvi torej naklonjeni temu, da bi privolili v ničnost tega sporazuma, Širca odgovarja: »Strinjali so se z nami, da je treba ohranjati ta biser slovenstva, skrbeti zanj, iskati dialog za skrbstvo, in sklenili, da bi se jim zdelo potrebno, da bi se sporazum dopolnil v tem smislu. Pričakujemo odgovor, kako je to mogoče zapolniti, seveda pa nas zanima rešitev.«


Več v današnji tiskani izdaji Dela