Ljubljana – »Videl sem dovolj, ne pa vsega. Sicer pa tudi naš novinar Magnus Berglund ni videl vsega; a videl je dovolj. O tem, da je Janez Janša vpleten v korupcijske posle, sem popolnoma prepričan,« nam je pred mesecem dni povedal Matti Virtanen, producent finske nacionalne televizije YLE in urednik oddaje MOT Resnica o Patrii, ki je Janšo prvega septembra vpletla v afero Patria. Ali izrečeno res drži, bomo izvedeli, če se bo zgodba aprila ali maja preselila v sobane finskega sodišča. Ali nemara že prej, ko bo slovenska nacionalna televizija postregla s svojo oddajo, Resnica o Patrii 2?
Zgodba o patriah, 278 milijonov evrov vrednih osemkolesnikih, ki naj bi jih naša vojska do konca leta 2013 premogla 135 (zdaj še nima niti enega, morala pa bi jih imeti 13), se je zasukala v prvi polovici maja, ko je finska policija zaradi poslov z osemkolesniki v Sloveniji na Finskem aretirala dva uslužbenca Patrie; eden od njiju je bil Reijo Niityenen, generalni zastopnik Patrie za Slovenijo in Hrvaško.
Začelo se je s Cviklovo komisijo ...
S spornim nakupom oklepnikov se je pred tem intenzivno ukvarjala parlamentarna »patrijska« komisija, ki jo je vodil Milan M. Cvikl. Ugotovil je, da je bil največji orožarski posel pri nas netransparenten, nepregleden in negospodaren, slovenske davkoplačevalce pa da je opeharil za najmanj 50 milijonov evrov; na račun posrednika v poslu, trzinskega Rotisa. Cvikl je med številnimi zaslišanci na vroči stol hotel posesti tudi takratnega premiera Janšo, ki pa se na vabilo ni odzval. »Zvita ptica«, kot je Cvikla okarakteriziral eden izmed njegovih zaslišancev, je na koncu ostal brez komisije, saj je ta hotela zaslišati kar njega samega. To se ni zgodilo, prav tako pa Cvikl ni dočakal, da bi državni zbor obravnaval njegovo poročilo komisije.
... nadaljevalo se je s tožbami
A ravno v tistem času je »počilo« iz Finske, z oddajo Resnica o Patrii, ki jo je avtor Berglund končal z dramatičnim vrhom: »Črka 'J' je Janez Janša.« Pred tem pa povedal, da se »J« pojavlja v številnih s korupcijo umazanih papirjih med Patrio in Slovenijo ter da so se k njemu – za pokojnino – stekli milijoni evrov. Denar mu je menda prenesel poslovnež Walter Wolf, temu pa Patrijin zunanji sodelavec Hans Wolfgang Riedl, dunajski podjetnik in Wolfov poslovni partner. Janša je od finske televizije nemudoma, a neuspešno zahteval opravičilo za moralno škodo, ki si jo je nato nameraval ublažiti v lahkotni oddaji finske komercialne televizije, v kateri je pred Janšo kot osrednji gost nastopal upokojeni pornoigralec. Potem je okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani najprej predlagal kazenski pregon proti Berglundu, nato pa še proti Bojanu Potočniku (nekdanji v. d. generalnega direktorja policije), Milanu Švajgerju (Sistemska tehnika) in Dragu Kosu (ta je kot predsednik protikorupcijske komisije že pred tem opozoril na nekatere sumljivosti v oklepniškem poslu), ki so nastopili v Berglundovi oddaji. Kot nam je pred kratkim povedala Janševa odvetnica Nina Zidar, se tožilstvo na to še ni odzvalo (tožilstvo predlog ovadbe lahko tudi zavrne in ga napoti na zasebno tožbo, ki potem lahko sproži civilni postopek na sodišču, op. p.).
Da ni prenašalec umazanega denarja, pa trdi tudi Walter Wolf, ki si je zaradi za Delo izrečenega stavka »Gospoda Pavčka pojem, prežvečim in ga izpljunem ...« že prislužil tožbo. Direktor Viator&Vektorja Zdenko Pavček je za izrečeno namreč septembra proti Wolfu vložil zasebno in odškodninsko tožbo, s katero od Wolfa zahteva 1,7 milijona evrov. A toži tudi Wolf: kot je povedal, je v Avstriji že vložil tožbo zoper Steyer in Sistemsko tehniko, v ZDA pa bo tožbo zoper podjetje Steyer in njegovega lastnika, korporacijo General Dynamics, menda še vložil. Prav tako tudi proti dvema slovenskima dnevnikoma in eni od komercialnih televizij. Za novinarje, ki so po njegovem napačno poročali o tem, da je vpleten v oklepniško korupcijo, pa je ovadbe vložil tudi Dragan Bavčar, vodja projekta osemkolesnikov na obrambnem ministrstvu.
Finska policija marljiva, naša pa ...
Finska policija je po Patrii vrtala naprej; sredi poletja je odstopil Patrijin direktor Jorma Wiitakorpi, ki se je nekaj tednov zatem poleg Veija Vartiainena, operativnega direktorja za poslovanje, tudi sam znašel v priporu. Zdaj sta oba izpuščena in čakata sodbo.
Kaj pa naša policija? »Vsebinskih informacij v fazi preiskave ne dajemo,« se ponavlja njihov odgovor na vprašanja o vsem, povezanem z afero. Omeniti pa je tudi treba, da je slovenska policija kar za leto in pol založila Interpolovo depešo, ki je opozarjala na sumljive transakcije v Avstriji ...
Iz ponedeljkove izdaje Dela