Tiskane izdaje
Državna sekretarka v službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko Meta Vesel Valentinčič je uvodoma pojasnila, da je Mestna občina Ljubljana (MOL) pri izvajanju svojih avtonomnih nalog zavezana upoštevati tudi interese države ter da je Ljubljana kot upravno središče Slovenije "gravitacijski center".
Glede na to, da je vloga glavnega mesta predvsem to, da zagotavlja državi in državnim organom pogoje za delo, so opravili analizo stroškov in prihodkov, je pojasnila državna sekretarka. Analiza je po njenih besedah pokazala, da je Ljubljana bolj obremenjena od drugih mestnih občin, saj so stroški Ljubljane za izvajanje občinskih nalog presegli stroške v drugih mestnih občinah za 9,4 odstotka, je pojasnila. Prihodki MOL tako po njenih besedah niso sorazmerni obremenitvam, ki izhajajo iz statusa položaja in delovanja glavnega mesta.
Zato vlada z novelo zakona predlaga dve ključni spremembi. Predlog omogoča sofinanciranje z dogovorom opredeljenih razvojnih programov mestne občine iz državnega proračuna neposredno s pogodbo z vlado, torej ne z javnim razpisom. Druga sprememba pa je zagotovitev trajnega vira financiranja nalog in programov, s katerimi v okviru svojih pristojnosti zagotavlja širši javni interes. To je v višini 0,73 odstotka dohodnine, vplačane v predpreteklem letu. V letu 2010, ko bo zakon začel veljati, bo to znašalo 15,9 milijona evrov, je še pojasnila državna sekretarka.
Predlagano novelo v poslanski skupini SD podpirajo. Kot je pojasnil Miran Potrč, se je pet let po uveljavitvi zakona o glavnem mestu izkazalo, da njegove rešitve niso v zadostni in ustrezni meri zagotavljale urejenih medsebojnih odnosov med državo in njenim glavnim mestom. Uresničevanje skupnih nalog je bilo namreč po njegovem mnenju preveč odvisno od "pripravljenosti glavnih akterjev dogovarjanja", torej vsakokratne vlade in vodstva MOL.
Predlog je po Potrčevih besedah "v interesu vseh, saj gre za naše skupno glavno mesto". Poudaril je še, da zakon v ničemer ne omejuje pravic nobene druge lokalne skupnosti. Prav tako ni cilj zakona urediti sistema financiranja lokalne samouprave kot celote, čeprav se po Potrčevih besedah zavedajo, da je to eden od resnih nerešenih vprašanj v naši državi. "Zato moramo sistem financiranja lokalnih skupnosti, organiziranosti lokalne samouprave, vključno z ustanovitvijo pokrajin urediti v doglednem času in posebej," še meni Potrč.
Drugačno stališče pa imajo v poslanski skupini SDS. Po mnenju Zvonka Černača namreč predlog bistveno posega v način financiranja, in sicer mimo sistemskih okvirov in javnih razpisov. Tako bodo finančne posledice zakona odvisne od vsakokratnega dogovora med vlado in MOL ter "dobre volje" obeh partnerjev, meni poslanec. Prepričan je tudi, da se s takšnim zakonom Ljubljano postavlja v privilegiran položaj. Zakon pa po njegovem mnenju tudi kaže "lestvico prioritet Pahorjeve vlade", saj ga je pripravila pred zakonom o razvojni pomoči Pomurju.
Černač še meni, da Ljubljana nima izrazitih razvojnih problemov, poleg tega pa je po vseh statističnih kazalcih na vrhu med vsemi občinami. "Čemu imamo spremembe zakona, za katere v tem trenutku ni nobene potrebe?" se sprašuje Černač. Meni, da so eden od razlogov predvolilne obljube, saj je treba "plačati podporo" ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću, ki je pred volitvami podprl t.i. levi trojček. Drugi razlog pa Černač vidi v dejstvu, da se je Janković "enormno zadolžil".
Anton Anderlič (LDS) pa je pojasnil, da je zakon iz leta 2004 dosegel samo "polovico želenega". Poudaril je, da predlog ni uperjen proti drugim občinam, pač pa pomeni predvsem utrditev nekaterih prepričanj, da imajo glavna mesta v vseh državah neke posebne vloge in pristojnosti. "Skozi geografsko, zgodovinsko in kulturno pozicijo, ki jo Ljubljana ima, naravnost kliče po tem, da se država, ki ima večino svojih institucij v Ljubljani, dogovori s tem mestom, kako in na kakšen način se bodo nekatere stvari skupnega pomena urejale."
Predlog bodo podprli tudi poslanci Zaresa, ki opozarjajo, da je Ljubljana kot glavno mesto simbol državnosti. Vito Rožej je med drugim poudaril, da dogovorjene spremembe ne privilegirajo Ljubljane, saj ima glavno mesto tudi določene zadolžitve, ki jih druge občine nimajo. Tudi prihodki drugih občin zato ne bodo nič manjši. Kot pravi, je Ljubljana "rade volje" prestolnica, pričakuje pa, da bo tudi država razumela, da so s tem povezani določeni stroški, za katere bi bilo dobro, da se jih sorazmerno pravično porazdeli med občinski in državni proračun.
V DeSUS pa menijo, da je v interesu države in MOL zagotovitev usklajenega programiranja razvojnega območja glavnega mesta v vseh razvojnih programih, je dejal Matjaž Zanoškar. Prav zaradi posebnega pomena, ki ga ima glavno mesto, pa je težko oceniti, kakšni so tisti pravi kriteriji za določanje ustrezne višine sredstev. Prav tako v poslanski skupini ne vidijo jasnih kriterijev, prek katerih bi lahko ocenili, ali predlagana novela nosi dobre ali slabe posledice. Zato bodo po napovedi Zanoškarja v poslanski skupini odločali vsak po svojem prepričanju.
Poslanci SLS se sicer strinjajo, da ima Ljubljana za državo poseben pomen, ne vidijo pa potrebe po noveliranju zakona o glavnem mestu. Zagotavljanje posebnega statusa namreč omogoča že veljavni zakon, ki pa se po besedah Franca Bogoviča ne izvaja. Predlagane spremembe tudi ne zagotavljajo financiranja upravičenih projektov, "temveč kar določajo višino sredstev iz državnega proračuna", poleg tega pa ne zagotavljajo nadzora nad porabo sredstev, meni Bogovič.
Po mnenju Mirana Györeka pa je Ljubljana s svojim dolgom "skoraj bankrotirano mesto". Vlada se je s predlogom po njegovih besedah "dejansko lotila sanacije dolga in obstoječega katastrofalnega stanja, ne loteva pa se iskanja izvirnega greha". Predlog zakona tako po njegovem pomeni, da "bomo vsi slovenski davkoplačevalci plačevali zavoženo negospodarno poslovanje MOL."
Po danes opravljeni splošno razpravi bodo poslanci v četrtek glasovali, ali je predlog primeren za nadaljnjo obravnavo.
