Muta – Koroške občine imajo le še tri mesece za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za regijsko odlagališče Zmes na Prevaljah. Ker jim je država dve leti obljubljala spremembo uredbe o 300 metrskem pasu neposelitve, nato pa si nenadoma premislila, občinam grozi vračilo 12,5 milijona evrov.
Koroške občine so leta 2004 kot edine v Sloveniji našle prostor za novo regijsko odlagališče, »drugod so zaradi nasprotovanj občanov lahko iskali samo možnosti za dograditev obstoječih odlagališč, kar pa na Koroškem ni bilo mogoče,« pojasnjuje direktor Koceroda Ivan Plevnik. Lokacija Zmes v občini Prevalje po Plevnikovih besedah »ni popolnoma ustrezala predpisom«, a ker v regiji ni bilo druge možnosti, so se s prebivalci treh bližnjih hiš dogovorili za mesečno rento v višini dobrih 900 evrov, če ne bodo nasprotovali gradnji. Leta 2006 je nato začela veljati okoljska uredba, ki določa, da v 300-metrskem pasu okoli odlagališča ne sme biti poselitve, v 50-metrskem pasu pa ne kmetijskih zemljišč, z določbo, da to velja tudi za projekte, ki so že v teku.
Okoljevarstveno soglasje je Kocerod leta 2006 kljub temu dobil, leto pozneje pa še gradbeno dovoljenje, ki je bilo pogoj za evropska sredstva. »Takrat so nam ministri ploskali in nas hvalili, kako smo uspešni, ker smo našli lokacijo,« poudarja Plevnik, a se je tik pred začetkom obratovanja Koceroda zataknilo pri obveznem okoljevarstvenem dovoljenju IIPC za odlagališče Zmes.
Arso v letu in pol ni vloge niti začel pregledovati
Zanj so zaprosili že leta 2010, »a so na Agenciji RS za okolje (Arso) potrebovali leto in pol ter tri prošnje, da so vlogo sploh začeli pregledovati«, je ogorčen Plevnik. Ko so ugotovili, da uredba zahteva 300-metrski pas brez poselitve, so jim na okoljskem ministrstvu obljubili, da ga bodo odpravili ter ves čas tudi delali v tej smeri. Minister Židan pa je ob nedavnem obisku Koroške presenetil z izjavo, da uredbe ne bo spremenil, zato naj prebivalce odselijo ali pa vrnejo denar. »To je rezultat dveh let dela. Dobili smo veliko klofuto. Tak način komunikacije mi je tuj, ker smo v tej situaciji tudi po krivdi države. Če nam ne bi od leta 2010 obljubljali spremembe uredbe, bi mi težavo do zdaj že drugače rešili,« je razočaran Plevnik.
V ponovni prošnji za okoljsko dovoljenje, ki so jo vložili avgusta, morajo tako v najkrajšem času dokazati, da izpolnjujejo pogoje, sicer bo zavrnjena, ponovno pa je sploh ne bodo smeli vložiti. V torek so zato zaprosili še za dvomesečno podaljšanje, ki pa bo tudi zadnje. Če dovoljenja ne dobijo do konca leta, bodo morale občine vrniti 12,5 milijona evrov.
Tasič: Ničesar nismo skrivali
Župan Prevalj Matic Tasič je opozoril, da leta 2004 sporna uredba še ni veljala, problem odlagališč pa je bil zelo velik. »Mi nismo nikoli ničesar skrivali. Ko smo jih takrat na ministrstvu seznanili z omejitvami te lokacije, so bili veseli, da ni bilo zavrnitev, civilnih iniciativ ipd. V tem času, ko država ni imela natančne strategije razvoja odlagališč, pa je prišlo do tega, da je zdaj bistveno več tovrstnih zmogljivosti, kot je potreb.« Tasič ne izključuje možnosti, da poskušajo Kocerod nalašč zaustaviti v korist večjih odlagališč iz drugih regij, kamor mora Koroška zdaj odvažati odpadke in odlaganje plačevati.
Edini v Evropi s takšnim predpisom
Plevnik je povedal, da nikjer v Evropi ne zahtevajo 300-metrskega pasu brez poselitve, pač pa le, da ni škodljivih vplivov na zdravje, kar pa so za Zmes že dokazali z okoljsko študijo, saj bodo tam odlagali le predelane odpadke iz gospodinjstev. Za razplet nastale situacije je svet regije imenoval tričlansko komisijo, ki bo v pogajanjih s stanovalci poskušala najti rešitev. Ti možnost selitve zavračajo.