Bo morala MOL Cukrarno obnoviti?

Ljubljana – “Morebitna odločitev kulturnega ministrstva, da zaščiti Cukrarno na državni ravni, pomeni stop znak za razvoj mesta, kar velja tudi v primeru Kolizeja in Stadiona,” je na vprašanja, kako komentira namero ministrstva o razglasitvi Cukrarne za spomenik državnega pomena, odgovorila ljubljanska županja Danica Simšič . Kot je dejala, se ji zdi nerazumljivo, da se država odloča v nasprotju z interesi mesta, saj v vseh evropski državah “prestolnica in država hodita z roko v roki”. “Če bo ministrstvo tako postopalo, pomeni, da prevzema breme in odgovornost prenove Cukrane,” meni Simšičeva.

Podobno mnenje o odločitvi države ima tudi načelnik oddelka za kulturo in raziskovalno dejavnost MOL Blaž Peršin, ki pravi, da od države pričakujejo odgovor na vprašanja, kakšna bo namembnost spomenika, kako zagotoviti denar za prenovo in kako rešiti vsa komunalna in urbanistična vprašanja na tem območju.

Po napovedi, da mestna uprava pripravlja odlok, s katerim bi Cukrarni odpravili spomeniško zaščito lokalnega pomena, je ministrstvo za kulturo ponovilo že znano stališče, da se bo poleg Kolizeja in Plečnikovega stadiona v register kulturne dediščine kot kulturni spomenik državnega pomena že kmalu vpisala tudi Cukrarna. Na ministrstvu za kulturo namreč podpirajo stališče Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKD), da je treba nekdanjo rafinerijo sladkorja razglasiti za spomenik državnega pomena.

S tem bodo na ministrstvu prekrižali načrte pristojnih na MOL, ki so napovedali, da bodo v pol leta pripravili odlok, s katerim bo preklicana spomeniška zaščita objekta. Kot smo že poročali, so se za to odločili, ker je tudi zadnja študija pokazala, da obnova Cukrarne ne bi bila ekonomsko upravičena. Če jo bo ministrstvo zaščitilo, jo bo morala občina, ki je tudi njen lastnik, še naprej vzdrževati, kot bo to določeno v aktu o razglasitvi za kulturni spomenik.

Kdaj bo izdelan predlog razglasitve in kako bo potekal nadaljnji postopek, nam na ministrstvu za kulturno niso povedali, saj je vodja direktorata za kulturno dediščino dr. Damjan Prelovšek službeno odsoten. Sporočili so le, da se usklajujejo glede varstvenih režimov, ki zaradi različnega pomena posameznih delov stavbe in njenih prizidkov ne morejo biti enaki. Sicer pa je ZVKD že pripravil strokovne podlage za razglasitev Cukrarne za spomenik državnega pomena.

Iz ekonomske študije o smiselnosti obnove Cukrarne, ki so jo naročili v oddelku za gospodarjenje z nepremičninami MOL, izhaja, da bi bila njena prenova v primerjavi z nadomestno gradnjo slabša rešitev. Obnovljena stavba bi bila vredna 2,6 milijarde tolarjev, kar je 650 milijonov tolarjev manj, kot bi znašali stroški obnove. Če bi se namesto tega odločili za rušenje in nadomestno gradnjo, bi občino to stalo 4,6 milijarde tolarjev, s tem pa bi pridobila objekt vreden 5,3 milijarde. V primeru oddajanja objekta v najem bi z najemninami za prostore v novogradnji zaslužili 418 milijonov tolarjev, kar je dvakrat več, kot če bi oddajali prostore v prenovljeni Cukrarni.