Bo naslednik Žerjav?

Slovenske Konjice - Bojan Šrot, ki je na včerajšnjem zasedanju sveta Slovenske ljudske stranke nepreklicno odstopil s predsedniške funkcije, je kot ključni razlog odstopa navedel dejstvo, da je bil med vsemi predsedniki parlamentarnih strank edini, ki svoje funkcije ni opravljal v Ljubljani. Takšno vodenje stranke je zahtevalo veliko naporov in časa, zato je po njegovem prepričanju dobro, da na čelo SLS stopi nekdo, ki bo svojo politično funkcijo opravljal v Ljubljani, kjer se kroji državna politika. Bojan Šrot zanika, da bi bil razlog njegovega odstopa slab volilni rezultat stranke; saj je po njegovem prepričanju glede na okoliščine in slabe volilne napovedi dosegla razmeroma dober volilni rezultat. Na vprašanje, ali pomeni odstop tudi slovo od visoke politike, pa je sinoči odgovoril, da je tudi lokalna politika lahko visoka. Sicer pa na bližnjem kongresu SLS, ki bo predvidoma maja in pred evropskimi volitvami, ne namerava kandidirati za noben pomemben položaj v stranki.

Na vprašanje o najverjetnejšem nasledniku, ki bi ga lahko zamenjal na predsedniškem mestu v stranki, odgovora Bojan Šrot sinoči ni dal. Povedal pa je, da bo razpis izrednega kongresa sicer odprl kandidacijske postopke, vendar sta po njegovem le dva kompetentna kandidata za predsedniško funkcijo, dolgoletni član stranke in poslanec Radovan Žerjav ter Franci Bogovič.

Bojan Šrot je vodenje SLS prevzel konec leta 2007, ko je na kongresu zanj glasovalo kar 211 od 212 delegatov. Pa še pri »manjkajočem« glasu se je pozneje pokazalo, da je na glasovnici bilo obkroženo Šrotovo ime, le da jo je delegat pozabil na okenski polici. Pred kongresom se je sicer napovedoval boj med Šrotom in tedanjim predsednikom stranke Janezom Podobnikom, vendar se je ta iz predsedniške tekme umaknil. Kot glavni razlog, da se je SLS odločila za menjavo vodstva, pa je bilo v stranki mogoče slišati, da se SLS po javnomnenjskih merjenjih ne dvigne od odstotkov, ki so na meji vstopa v parlament. S Šrotom naj bi bila torej postala ljudska stranka bolj prepoznavna in na prihodnjih volitvah bolj uspešna.

A stranki tudi po Šrotovi izvolitvi javnomnenjska merjenja niso pokazala boljših rezultatov. K temu sta po mnenju v SLS bistveno prispevala takratni predsednik vlade Janez Janša, ki je pozornost preusmeril na glasovanje o zaupnici vladi, pa nenehno prikazovanje SLS kot tajkunske stranke. Bojana Šrota je pri njegovi predsedniški funkciji namreč zelo obremenjevalo sorodstvo z Boškom Šrotom. Tako se je pogosto dogajalo, da je prvak SLS v raznih oddajah predvsem branil svojega brata, manj pa poudarjal interese SLS.

»Skrajni čas je, da se SLS začne ukvarjati z reševanjem problemov države, ne pa da se v zadnjih desetih mesecih ves čas ukvarja z reševanjem Boška Šrota,« je le nekaj tednov pred lanskimi volitvami izjavil takratni predsednik glavnega odbora SLS Aleš Primc in glavnemu odboru stranke predlagal razrešitev Šrota. A je od tega predloga odstopil, v stranki pa je prevladalo prepričanje, da menjava na čelu tik pred volitvami ne bi bila modra poteza.

Več v sredini tiskani izdaji Dela