Bo negovski grad središče umetniške fotografije?

Predsednik Fotografske zveze Slovenije, Radgončan Ivo Borko, ima z gradom Negova ambiciozne načrte − postal naj bi (tudi) središče umetniške fotografije

Objavljeno
16. april 2014 22.10
Jože Pojbič, Murska Sobota
Jože Pojbič, Murska Sobota

Negova − Člani gornjeradgonskega fotokluba Proportio Divina so skupaj s svojim predsednikom Ivom Borkom, ki je obenem že eno leto tudi predsednik Fotografske zveze Slovenije (FZS), včeraj v negovskem gradu postavljali prvo od treh razstav umetniške fotografije, ki bodo prostore gradu krasile do avgusta. Razstave pa niso vse, kar za ta grad načrtuje Ivo Borko.

»Že leta se ukvarjam z mislijo, da bi bil negovski grad imenitno okolje za nekakšno središče umetniške fotografije. Ko je država novejši del gradu obnovila in ga dala v upravljanje občini Gornja Radgona, sem se za idejo še bolj ogrel,« pravi Ivo Borko, eden uspešnejših umetniških fotografov FZS v zadnjih letih.

Pravzaprav je bila ustanovitev središča umetniške fotografije v negovskem gradu ena osrednjih točk njegovega predloga programa, ko je pred letom dni kandidiral za predsednika FZS. Zato se je povezal z zavodom za kulturo, promocijo in turizem radgonske občine KULTPROTUR, ki je upravljavec grajske pristave in občasni uporabnik novejšega, prenovljenega dela gradu, in skupaj z direktorico Normo Bale sta se o zamisli že začela pogovarjati tudi na ministrstvu za kulturo, saj je lastnica negovskega gradu država.


»Vem sicer, da država išče dolgoročnega najemnika za ta grad, vendar glede na njeno dosedanjo neuspešnost pri tem početju mislim, da jim bo kot dodatna vsebina ustrezal tudi naš program,« pravi Borko.


Letos se bo tako na Negovi začelo s fotografskimi razstavami. V četrtek bodo v sklopu prireditve NEGOVAnje besede ob 19. slovenskih dnevih knjige v treh grajskih sobanah odprli tri fotografske razstave: v največji bodo do avgusta na ogled Haložani staroste slovenske umetniške fotografije Stojana Kerblerja, v dveh manjših pa odlikovane fotografije Rafaela Podobnika in naravoslovna fotografija Aleksandra Čufarja. Poseben kotiček bo namenjen še trem na razstavah najuspešnejšim fotografijam FZS v lanskem letu. Pozneje se bo pridružila še razstava popotnih fotografij Matjaža Krivica, jeseni pa se bodo na gradu predstavili fotografi Herman Čater, Vasja Doberlet in Jure Kravanja.


V nadaljevanju pa bi program radi razširili še čez mejo in ga obogatili s strokovnimi predavanji in delavnicami Fotografske zveze Slovenije, napoveduje Ivo Borko.