Bo Nova univerza pokopala svet za visoko šolstvo?

Peter Jambrek je ponovno pokazal, da zanj ni izgubljenih volitev. Na zanj najpomembnejših akademskih volitvah je celo pravi čas zmagal ...


Tako bi lahko povzeli odmeve na ponedeljkovo odločitev senata za akreditacijo vladnega sveta za visoko šolstvo (SVŠ) v akademski sferi, kjer predsedniku Zbora za republiko, ki že desetletja uspešno krmari v politiki, priznavajo tudi izjemen smisel za visokošolsko trženje.


Jambrekovi dosežki v zasebni visokošolski, zdaj tudi že univerzitetni sferi so res prav fantastični, zlasti če upoštevamo, da je njegov znanstveni opus - vsaj po dostopnih uradnih podatkih - skoraj ničen. A to očitno ne prizadene doktorja pravnih znanosti, ki je solastnik dveh od treh fakultet v sestavi Nove univerze in hkrati dekan ene in predsednik upravnega odbora druge.


Po Jambrekovi izjavi - objavljeni v včerajšnjem Večeru - ne namerava kandidirati za rektorja Nove univerze, ampak za položaj napoveduje »ugledno ime, ki vas utegne presenetiti«. Kdo bo torej prvi rektor te univerze? Zdi se malo verjetno, da bi bil to lahko nekdo, ki ne sodi v Jambrekov krog. Vsaj če sklepamo po tem, kaj se je zgodilo, ko se je na začetku lanskega leta umaknil s predsedniškega položaja v SVŠ. Tam ga je nasledil dr. Tomaž Pisanski, ki je s svojimi potezami - denimo z obravnavo ugovora predlagateljev Nove univerze in s podporo sporni izvolitvi dr. Krešimirja Puhariča v senat za akreditacijo - verjetno precej prispeval k soglasju k tej univerzi.


Imun za kritike univerzitetne sfere - čeprav temeljijo na tehtnih strokovnih argumentih in ne na kakšnih osebnih zamerah oziroma strahu pred konkurenčnim poseganjem v isto proračunsko malho - glavni kreator Nove univerze v že omenjeni izjavi napoveduje priključek novih fakultet in visokih šol. Novih ali tistih, ki so zdaj v okrilju katere druge univerze? Denimo fakultete za menedžment Univerze na Primorskem, ki so ji vsaj v času prejšnje rektorice dr. Lucije Čok napovedovali željo po izstopu ali preoblikovanju v samostojno univerzo. Zdaj bi bilo to precej teže, saj navsezadnje tudi aktualni rektor prof. dr. Rado Bohinc prihaja s te fakultete.


Kljub napovedim revizije ustreznosti postopka ustanovitve Nove univerze se, vsaj po dosedanjih izkušnjah, zdi bolj malo verjetno, da bo to zadržalo formalno ustanovitev naše pete ali, če upoštevamo evro-sredozemsko, celo šeste univerze. Odhajajoča vlada je sicer do konca desetletja predvidela vsaj eno več, kar je še vedno dokaj realno, čeprav bo verjetno naslednji predlog naletel na bistveno ostrejša akreditacijska merila. Ne akreditacijski senat ne SVŠ si ne bosta več mogla privoščiti javnih dvomov o svoji verodostojnosti.


A tudi morebitna nova merila ne bodo mogla več preprečiti sramotne izgube zaupanja v delo sveta za visoko šolstvo. V nasprotju z Novo univerzo, ki jo bo (ko bo uradno ustanovljena) zelo težko ukiniti, svetu prav zaradi nje grozi revizija. Vsaj evropsko priznana vloga visokošolske agencije se zdi po zadnjih dogodkih za SVŠ malo verjetna. Očitno bo potrebna ustanovitev verodostojne neodvisne agencije, ki bo prevzela visokošolske akreditacije in evalvacije, morda pa tudi habilitacije, čeprav bi te po prevladujočem mnenju državnih univerz morale ostati na univerzah. To pa pomeni, da bo SVŠ morda že kmalu pristal v vlogi, ki bo manjša kakor vse njegove dosedanje.



Iz sredine tiskane izdaje Dela!