Bo nova vlada dvignila RTV prispevek?

Ljubljana - Na današsnji seji sveta je generalni direktor RTV Anton Guzej ponovno opozoril, da se javni zavod RTV srečuje z veliko pritiski na stroške, ki jih povzročajo zlasti inflacija in vse dražje avtorske pravice za prenašanje zlasti športnih vsebin (za letošnje olimpijske igre so, denimo, morali plačati 600.000 evrov, za prihodnje bo treba odšteti kar 1,2 milijona evrov), nov plačni sistem, ki terja večjo »maso« za plače ter zamrznjen RTV prispevek. Če ne bodo sprejeli določenih ukrepov, bo RTV prihodnje leto končal z osmimi milijoni evrov izgube.

Kot je v razpravi na seji programskega sveta povedal Anton Guzej, je usoda RTV prispevka še nejasna, predlog o povišanju prispevka pa ima na mizi že vlada v odhajanju. »Zdaj čakamo novo vlado. Takoj ko bo mandatar znan, bomo začeli razgovore.«

 

Težava, s katero se srečuje zavod pri zagotavljanju denarja, je tudi gospodarska kriza, zaradi katere je veliko nejasnosti predvsem pri tržnih prihodkih. »Zavod dobi 26 odstotkov dohodkov od oglasov,« je pojasnil Guzej, kar znaša približno 23 milijonov evrov na letni ravni. RTV prispevek bi ob izpadu oglasov morali povišati za najmanj tri evre na mesec, na račun inflacije pa najmanj za evro na mesec. Na dan je prišla tudi ideja, da bi ukinili vse komercialne oglase (to je bil predlog komisije za kulturne in umetniške programe, ki pa ni dobil zadostne podpore in ni bil izglasovan), razliko pa naj bi pokrili iz državnega proračuna.

 

Skratka, stroški zavoda so previsoki in določeni ukrepi bodo potrebni. Kot je povedal Guzej, bo zaradi tega treba črtati določene programske želje zlasti v zabavnem in športnem programu, manj pri kulturi in informativnem programu, treba bo tudi bolj racionalno delati, znižati visoke honorarje, pa tudi število zaposlenih za približno 100 v prihodnjem letu. Če bo nova vlada povišala RTV prispevek in če bo zavod dobil denar od države za povišano maso plač zaradi uvedbe novega plačnega sistema (1175 zaposlenih je dobilo za več kot štiri plačne razrede večjo plačo), potem bo poslovni načrt na pozitivni ničli.

 

Sicer pa je Miša Molk, varuhija pravic gledalcev in poslušalcev, pojasnila, da je od maja dalje, ko je prevzela to funkcijo, prejela 145 pritožb - največ na račun neprenašanja določenih športnih dogodkov in zaradi ponavljanja oddaj. Kritike s strani nekaterih članov sveta pa je bil deležen tretji parlamentarni program, češ da financiranje ni ustrezno (iz razvojnih sredstev) ter da se vsebine preveč ponavljajo. A ker se ta kanal vzpostavlja kot nekakšen celodnevni informativni program (vodi ga Ljerka Bizilj), so ponovitve običajne, Biziljeva pa pravi, da jih bo vedno manj. Programski svet je tudi odločil, da naj se vanj umestijo določene vsebine, ki so na preostalih dveh programih zapostavljene (izobraževanje, kultura).

 

Iz sredine izdaje Dela