Tiskane izdaje
Če bi lipiški konji znali govoriti, bi povedali zgodb za zajetno nanizanko tipa Santa Barbara. V večstoletni zgodovini kobilarne so preživeli šest evakuacij in dve svetovni vojni, zadnjih 26 let pa so bili žrtev bodisi slabega vodenja kobilarne bodisi nadzora države, ki jih je vseskozi povzdigovala v višave, vendar v resnici z njimi ni imela jasne vizije. Zdaj - če je politiki še verjeti -, za lipicance in lipiško kobilarno dokončno prihajajo boljši časi.
Prinesel naj bi jih novi zakon o kobilarni Lipica, ki ga je vlada sprejela 26. oktobra, ga državnemu zboru predložila 13. novembra, ta pa bo o njem predvidoma glasoval v prvem četrtletju prihodnjega leta. Z novelo zakona se bosta javna služba (konjereje, konjeništva, ohranjanje kulturne dediščine) in pridobitna (hotelska in turistična) dejavnost združila v enovito celoto.
Javni zavod kobilarna Lipica se bo pol leta po sprejetju zakona preoblikoval v družbo z omejeno odgovornostjo v stoodstotni lasti države, Holding Kobilarna Lipica, ki bo za enovito upravljanje in razvoj kobilarne ustanovil dve odvisni družbi: Kobilarno Lipica in Turizem Lipica.
Kobilarna Lipica bo po podelitvi vladne koncesije opravljala javno službo sedanjega javnega zavoda Kobilarna Lipica, v kateri mora holding ohraniti 100-odstotno lastništvo, medtem ko bo družba Turizem Lipica opravljala hotelsko in gostinsko dejavnost, v kateri mora holding ohraniti kontrolni delež.
»S spremembo pravno-organizacijske oblike bodo vzporedno uvedli modele poslovanja, ki bodo zagotavljali večjo učinkovitost in večjo konkurenčnost ter kobilarno Lipica postavili na položaj, enakovreden položaju drugih poslovnih subjektov v hotelsko-gostinski dejavnosti,« menijo pripravljavci novele zakona z gospodarskega ministrstva, pod okrilje katerega je javni zavod s kmetijskega ministrstva prešel maja lani.
Lipiška čreda lipicancev šteje 338 konj. Foto: Blaž Samec/Delo
S preoblikovanjem v holding bo prenehalo delovanje organov javnega zavoda razen direktorice, ki bo prevzela funkcijo direktorice v holdingu do konca mandata. Prav tako je v predlogu zakona opredeljeno, da se vsi zaposleni - teh je 129 - z zavoda prenesejo na holding. »Število zaposlenih bo tudi v prihodnje skladno s sprejetim letnim programom dela,« pravijo na ministrstvu.
Iz težkih časov
Država je obubožano lipiško posestvo s kobilarno, lipicanci, nepremičninami in opremo leta 1996 dobila od sežanske občine, ki ji je posestvo pripadlo po osamosvojitveni vojni, in ni natančno vedela, kaj naj z njim. Sprejela je sedaj veljavni zakon o kobilarni Lipica, ki je kobilarni zagotovil status javnega zavoda in določil obseg javne službe, to je varovanja dediščine ter vzreje in šolanja lipicancev, ter njeno financiranje.
A v resnici tudi država ni imela jasne ideje, ali naj se kobilarna razvija v smeri turizma ali konjereje, čeprav so redki glasovi razuma vseskozi opozarjali, da sta oba tesno povezana in soodvisna. V Lipici je izvedla številne neuspešne eksperimente s spreminjanjem pravno-organizacijske oblike, uvajanjem dejavnosti, ki s konji niso imele nobene povezave, spremembami in dopolnitvami zakona o kobilarni ter, večinoma usklajeno s prihodi in odhodi vlad , nastavljanjem in odstavljanjem direktorjev. V 21 letih se jih je zamenjalo deset, večina jih je javni zavod povlekla še globlje proti dnu.
Lorela Dobrinja, direktorica Kobilarne Lipica od maja lani, prej predsednica uprave Istrabenz Turizma, zdaj govori o drugačnem vzdušju in tudi rezultatih.
»Lipico sem v preteklosti spremljala skozi oči povprečnega državljana, slika ni bila dobra, od začetka mojega mandata pa je država zelo odgovoren lastnik. Brez njenega jasnega stališča in vizije, ki si jo je postavila, bi težko letos dosegli te rezultate. Lipica je po več letih finančno konsolidirana, nima težav, tudi turizem se pokriva iz svojih prihodkov. Na trgu smo postali zaupanja vreden partner, ki svoje obveznosti redno poravnava. To je temelj vsakega poslovanja. Lipico smo poleg tega postavili kot destinacijo konjev, narave in sobivanja ljudi, ne kot nek statični center, temveč center doživljanja, kamor lahko prideš večkrat, saj se vedno kaj dogaja. To sta bila dva ključna koraka, da smo v enem letu dosegli dobre rezultate in da se o Lipici govori drugače, ne kot o podjetju v težavah, temveč o podjetju, ki raste in se razvija,« pravi direktorica.
Razvoj z novimi ljudmi
Za varovanje dediščine, vzrejo in šolanje lipicancev je država kobilarni sicer vseskozi namenjala okoli tri milijone evrov letno, vendar so ti zneski izginili v veliko večjem breznu izgub, ki jih je od začetka 90 let. prinašala gostinsko-turistična dejavnost z dotrajanima hoteloma Maestosom (1971) in Klubom (1980). Z osamosvojitvijo Slovenije je kobilarna namreč izgubila tok množičnega turizma, v nadaljnjih letih pa so se pojavili tudi novi trendi v turizmu, ki jim ni sledila. Med letoma 1992 in 1993 je dosegla najnižji obisk, 47.000 obiskovalcev, do leta 2011 se je povzpel do 100.000 in nato ponovno upadel.
Finančna luknja se je še poglobila, ko je leta 2007 prva Janševa vlada brez poprejšnje analize in vsakršnega premoženja ustanovila gospodarsko družbo Lipica turizem. Za njeno vzdrževanje so se prelivali tudi prihodki konjeniške in konjerejske dejavnosti (obiski, ogledi jahalnih predstav, šole jahanja, vožnje s kočijo), zaradi česar je zastal njen razvoj.
Lipiški konji so doživeli že marsikaj: evakuacije, svetovni vojni, vojaški vpoklic in katastrofalno hrano zaradi podrejenosti sistemu javnih naročil. Foto: Matej Družnik/Delo
Dodatno škodo je naredil Zujf, ki je zmanjšal število ljudi za oskrbo in nego konj ter število jahačev za predstave dresurnega jahanja. Očiten dokaz slabega upravljanja so bili zaostanki s testiranji konj za tako imenovani delovni test, ki pokaže, ali je konj primeren za klasično dresurno jahanje, za jahanje ali za vprego. Kobilarna je z izvedbo delovnih testov zaostajala za dve generaciji konj. Predstave lipiške jahalne šole niso posodabljali 30 let, tekmovalci iz Lipice se niso udeleževali dresurnih in vprežnih tekmovanj, za nekaj časa so celo opustili šolo jahanja in dresure.
Zaradi postavljenih ciljev in izzivov so v Lipici letos že zaposlili tri mlade jahače, okrepili trenerski kader, povečali število pripustov, tako da imajo zdaj 31 brejih kobil (21 do 23 v preteklih letih), sistematično in v zgodnejši fazi so začeli delati z mladimi konji in njihovimi pripravami na delovni test, pripravljajo pa tudi prenovljeno predstavo lipiške jahalne šole. Predstava bo premierno uprizorjena v nedeljo, tretjega decembra, in bo pripovedovala o ljubezni, stiku z naravo in umetnosti klasične dresure.
»Poleg tega je pomembno ponovno vzpostaviti šolo dresurnega jahanja in vožnje vpreg ter se z obema disciplinama vrniti na tekmovanja najvišje ravni. To smo v vpregah deloma že dosegli, ko je letos na svetovnem prvenstvu v vožnji dvovpreg slovenska reprezentanca, ki tekmuje izključno z lipicanci, dosegla svoj najboljši rezultat in se uvrstila na deveto mesto, in ko je Miha Tavčar z lipicanskim parom osvojil naziv svetovnega prvaka v maratonski vožnji, s čimer je dosegel največji uspeh v zgodovini slovenskega konjeniškega športa,« pravi Lorela Dobrinja.
Več obiskovalcev in prihodkov
Od leta 2014 do danes je država v prenovo lipiškega posestva vložila 6,6 milijona evrov, večinoma evropskih sredstev. Letos so prenovili hipodrom, pred koncem je prenova prireditvene jahalnice, kar bo državo stalo dodaten 1,4 milijona evrov. »Kobilarna Lipica je sedaj urejena, kot že dolgo ne. Ohranila je lipiško kulturno krajino s hrasti osamelci in matično čredo 338 lipicancev. Imamo kakovostno rejo, ki bo ob nadaljnjem vlaganju v kakovost šolanja lipicancev dala nove spodbudne rezultate in kobilarno razvila v mednarodno priznan konjerejsko - konjeniški center,« so optimistični v Lipici.
Lipicanci vas s kočijo popeljejo po lipiškem posestvu. Foto: Blaž Samec/Delo
Dodajajo, da »predlog novega zakona o Kobilarni Lipica postavlja lipicanca na prvo mesto in uvaja varovanje tradicionalne reje in vzreje lipicancev kot nesnovno dediščino državnega pomena, z natančno določenimi standardi ter cilji izvajanja klasične dresure in vseh oblik konjeniškega udejstvovanja pod sedlom in v vpregah.«
Zdaj je tradicionalna reja in vzreja lipicancev v kobilarni Lipica vpisana v državni register nesnovne kulturne dediščine, v Lipici pa si v okviru večnacionalne pobude tradicionalno vzrejo lipicanca prizadevajo uvrstiti še na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. To bi za vzrejo lipicancev pomenilo dodano vrednost, saj morajo skrbniki redno poročati o ukrepih za ohranjanje in varovanje. Poleg tega Unescov znak gotovo prispeva k povečanemu obisku in vidnosti tako dediščine, kot tudi regije in države, meni Marjutka Hafner, direktorica Urada za Unesco na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.
A kljub prelestnim lipicancem gostov v Lipici ne bo mogoče zadržati več kot en dan brez obnove obeh hotelov. Tega se zaveda tudi gospodarsko ministrstvo, zato bo deset milijonov, ki jih predvideva za kobilarno v okviru novega zakona, primarno namenilo prenovi hotela Maestoso in obnovi bazenskega kompleksa »na raven kakovostnih štirih zvezdic«. Sledila bo obnova drugega hotela Klub, ki sameva že vrsto let. Začetek prenove Maestosa je predviden konec leta 2018, vendar je to zelo optimističen scenarij, priznavajo na ministrstvu.
Število obiskovalcev kobilarne zadnja leta spet narašča. Povprečno jo letno obišče več kot 70.000 ljudi, večina tujcev, vendar je to malenkost v primerjavi s skoraj 300.000 obiskovalci, kolikor jo je obiskalo leta 1985. Letos bo število obiskovalcev po letu 2011 prvič spet preseglo 100.000.
Zadnji dve leti rastejo tudi prihodki. Letos je kobilarniški del (iz naslova ogledov kobilarne in predstave ter prodaje storitev) realiziral za 22 odstotkov več prihodkov kot v enakem obdobju lani in že dosegel letni načrt, ki je predvideval 19 odstotkov več prihodkov kot leta 2016. Na področju turizma in gostinstva pa je kobilarna imela šest odstotkov več prihodkov kot lani in pričakuje, da se bo ta odstotek še nekoliko dvignil.
Slovenska turistična organizacija: Lipica potencial globalnih razsežnosti
V Slovenski turistični organizaciji (STO) obravnavajo kobilarno Lipica kot ikono slovenskega turizma in kot eno ključnih destinacij pri promociji Slovenije kot države »za petzvezdična doživetja«. »Lipica ima turistični potencial globalnih razsežnosti, ki v preteklih letih ni bil dovolj izkoriščen,« se zavedajo v STO, a upajo, da se bo to zaradi finančnih vložkov zadnjih let ter z novim zakonom spremenilo.
Zgodbo o Lipici in »edinstvenem belem konju lipicancu« vključujejo v različne tržne in promocijske aktivnosti: digitalne in klasične oglaševalske kampanje, predstavitve na portalu STO, sejmih in turističnih borzah. Lani je do predstavitve Lipice na spletni strani slovenia.info dostopalo več kot 13.000 unikatnih obiskovalcev.
Ogled kobilarne STO redno vključuje v študijske obiske za tuje novinarje, »vplivneže z družbenih omrežij« in turistične agente iz tujine. Kot zanimivost omenja, da je letos revija Madame Figaro v Lipici snemala francosko različico resničnostnega šova Ljubezen po domače, ki je ena najbolj gledanih oddaj v Franciji.
Nazadnje je kobilarna svojo ponudbo predstavila na eni najpomembnejših borz turistične industrije WTM London 2017. Na njej je vzpostavila dobre partnerske povezave; jahači iz Velike Britanije bodo kobilarno najbrž obiskali že naslednjo spomlad.
