Tiskane izdaje
LJUBLJANA – Odslužen 20 let star ameriški satelit za proučevanje zgornjih plasti atmosfere (UARS) se iz minute v minuto vedno bolj približuje Zemljinemu površju. Po izračunih ameriške vesoljske agencije NASA bo satelit, ki so ga v orbito utirili leta 1991, na Zemljo padel predvidoma v petek, 23. septembra, lahko pa se zgodi, da bo na površje planeta strmoglavil že dan prej oziroma pozneje. Če je čas njegovega padca kolikor toliko natančen, pa se ameriškim vojaškim strokovnjakom in izvedencem NASE niti sanja ne, kam bodo padli delci skoraj šest ton težke gmote. »Ne vemo, kje bo vstopil v atmosfero,« navaja Nick Johnson, vodilni znanstvenik, ki se pri NASI že kar nekaj let ukvarja z vprašanjem vesoljskih odpadkov in smeti.
Na Aljaski, v Kanadi, Skandinaviji in Rusiji so na varnem
Po najbolj natančnih izračunih NASE bo UARS strmoglavil nekje med 57 stopinjami severne in 57 stopinjami južne zemljepisne širine. Kar pomeni, da so na varnem le prebivalci Aljaske, severne Kanade, Skandinavije, Rusije in Antarktike. Sled ostankov, ki bodo padli na Zemljo, naj bi bila dolga kar okoli 800 kilometrov.
Johnson trdi, da naj bi kar 26 različnih sestavin »preživelo« vstop v atmosfero in doseglo površino našega planeta. Gre za sestavine, ki so zelo odporne proti visoki temperaturi, kot so na primer titanovi rezervoarji za tekoče raketno gorivo, ki je med delovanjem satelita v orbiti omogočalo kroženje. Na satelitu pa ni več raketnega goriva ali drugih strupenih snovi, ki bi lahko bile nevarne človeku.
Strokovnjaki so prepričani, da naj bi satelit padel v morje
Na Zemljino površino naj bi tako od slabih šestih ton padlo več kot 500 kilogramov različnih vesoljskih smeti, medtem ko naj bi se večina satelita uparila pri vstopu v gostejše plasti atmosfere. Strokovnjaki so prepričani, da naj bi satelit padel v morje ali v ocean ali celo na nenaseljeno območje. Po izračunu NASE je možnost, da bi njegov del zadel, poškodoval ali ubil človeka, 1 : 3200.
Izdelali so ga, preden je NASA sprejela mednarodne standarde, ki omejujejo tveganje, da neko vesoljsko plovilo, ki se vrača na Zemljo, lahko povzroči poškodbo ali smrt človeka, na razmerje 1 : 10.000. Pri UARS pa je ta možnost trikrat večja.
Ameriška vesoljska agencija je 750 milijonov dolarjev vreden in več kot 5,4 tone težak satelit v vesolje izstrelila na krovu raketoplana Discovery 15. septembra 1991. Gre za satelit velikosti manjšega avtobusa, saj je dolg skoraj 11 metrov in širok 4,5 metra. NASA ga je upravljala kar 14 let, leta 2005 pa ga je opustila, kljub temu da je takrat na njem delovalo še šest znanstvenih instrumentov od desetih. Njegova naloga je bila merjenje sprememb v zgornjih plasteh atmosfere Zemlje. Kljub temu da je verjetnost njegovega padca na človeka zelo majhna, pa bodite proti koncu tedna vendarle pozorni, kaj se dogaja na nebu.
