Pred odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je danes stopil Rudi Medved, nov kandidat za položaj ministra za javno upravo, potem ko je premier Marjan Šarec umaknil kandidaturo Tugomirja Kodelje.
Rudi Medved, ki prihaja iz vrst stranke LMŠ, se je uvodoma v svojo predstavitev obregnil najprej ob splošno prepričanje, da je javna uprava parazitska tvorba. Poudaril je, da smo se kot družba odločili, da bo del nujnih storitev prevzel javni sektor, ki pa ga je potrebno plačati. Izpostavil je, da je slovenski javni sektor veliko manjši od evropskega povprečja, hkrati pa, da javni sektor prispeva 16 odstotkov BDP. Ob tem je opozoril, da je javni sektor nase prevzel velik del bremena finančne krize.

Prepričan je, da je v javni upravi in v javnem sektorju veliko ljudi in ekip, ki dobro delajo, težava pa je več kot 20.000 predpisov, ki so poglavitni razlog za birokratizacijo javne uprave. »Vse želimo urejati s predpisi, še predpise urejamo s predpisi.« Zato napoveduje sprejemanje predpisov, ki bodo dobri in bodo poenostavili postopek. Stare predpise, ki da nekateri izhajajo še iz časa nekdanje Jugoslavije, naj bi razveljavili. Učinkovitost novo sprejetih predpisov pa naj bi sproti evalvirali in se na pomanjkljivosti odzivali najpozneje v obdobju treh let. Kako uspešni bodo na tem področju, naj bi skrbel števec predpisov, katerega nameravajo uvesti. »Državljanom moramo pokazati, da je javna uprava njihov servis.«

Uporabniku prijazna uprava je uprava, ki je digitalizirana, s tem pa dostop državljanov do javnih storitev lažji. »Z večjo digitalizacijo se bodo lahko uslužbenci v večji meri posvetili državljanom.« Izpostavil je vzpostavitev spletne aplikacije MOPED, preko katere bo priprava dokumentov, zahtevanih v zakonodajnem postopku, lažja, vlogo spletnega portala e-demokracija, preko katerega bodo javnosti v vpogled vsi predlogi predpisov, tudi tistih po nujnem postopku. Spomnil je na spletno meto STOP birokraciji, ki da je premalo uporabljeno. Cilj digitalizacije da je: »Državo pripeljati domov.«

Dosegli bomo dogovor s sindikati

Eden prvih velikih izzivov, ki čaka novega ministra, so vsekakor zamrznjena pogajanja s sindikati. Povedal je, da je bil finančni učinek zahtev sindikatov ob začetku pogajanj z nekdanjo vlado skoraj milijardo evrov, ob koncu pogajanj je znašal 306 milijonov evrov. »Zakaj v tistem hipu sporazum ni bil predpisan, ne vem, nisem bil zraven.« Kje oziroma od kod bo nova vlada nadaljevala pogajanja, ni povedal, prav tako ni podrobneje govoril o pogajalski taktiki, je pa zatrdil: »Stališče vlade je jasno – s sindikati bomo nemudoma sedli za pogajalsko mizo in prepričan sem, da bomo v dobrem dialogu dosegli dogovor.«
  Povedal je še, da se že sestavlja skupina, ki bo sodelovala na pogajanjih, prav tako je dejal, da je bodoči finančni minister dobro obveščen, »kaj se je na pogajanjih dogajalo in kakšno je bilo stanje, ko so bila pogajanja zaključena«. Želja je, da se bodo s sindikati pogajali skupno. Kot pravi, je k zaustavitvi pogajanj morda pripomogla tudi sumničavost med sindikati, ki so se z vladno stranjo pogajali posamezno. »Je pa na sindikalni strani, ali mislijo enako in ali bo do skupnih pogajanj tudi prišlo.«

Vprašanje kandidatu je zastavil tudi predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. Zanimalo ga je, od kod bo nova vlada nadaljevala pogajanja. Medved je ponovil, da predstavnikov te vlade ni bilo pri pogajanjih in zato ne vedo, kako so ta natančno potekala, zato na ta vprašanja ne more odgovoriti. Je pa prepričan, da bodo pogajanja na koncu stekla. »Če bo na koncu kanček obojestranskega nezadovoljstva, smo našli kompromis,« je še dejal.

Priznava, da ima enotni plačni sistem anomalije, a da ga ne nameravajo nadomestiti z novim. »Mi bomo ta sistem zagovarjali.« Glavno težavo sistema vidi v togosti, predvsem, ko gre za prehode zaposlenih iz sektorja v sektor. »V določenem sektorju je bistveno preveč zaposlenih, drugje premalo, a je ljudi težko premeščati.«

Dotaknil se je tudi vprašanja javnih uslužbencev, ki so umeščeni nižje od 17 razreda in dobivajo plačo manjšo od minimalne. Dejal je, da je treba vprašanje rešiti, a da ta trenutek pravega odgovora še nimajo.

Za večjo centralizacijo javnih naročil

Zavzemal se bo za centralno javno naročanje, saj da je z večjo centralizacijo možno doseči tudi večjo transparentnost. Prepričan je, da bolj ko so javna naročila razdrobljena, višji so stroški.

Rudi Medved je univerzitetni diplomiran novinar, ki je na svoji karierni poti pridobil vrsto uredniških izkušenj na različnih medijih – tudi na Radioteleviziji Slovenije – od leta 2012 pa je bil direktor občinske uprave Zagorje ob Savi. Prav zato se od njega pričakuje boljše poznavanje plačnega sistema in razmerij v javnem sektorju.

Novega ministra namreč čaka kar nekaj zamrznjenih stavkovnih zahtev sindikatov javnega sektorja, ki vse od odstopa vlade Mira Cerarja čakajo na nadaljevanje pogajanj.

Odmev nič kaj bleščečega zaslišanja njegovega predhodnika Tugomirja Kodelje spremlja celotno zaslišanje, sploh ko so na vrsti člani opozicijske stranke SDS. Slišati je namige, da so tudi njegovi odgovori premalo natančni, konkretni.

Branimir Štrukelj je sicer predstavitev kandidata označil za boljšo, kot je bila od Kodelje, saj da se je Medved na zaslišanje boljše pripravil ter bolj sistematično in pregledno predstavil svoje načrte na področju javne uprave.