Tiskane izdaje
Italijansko okoljsko ministrstvo ne bo pred lahko nalogo, saj plinskemu terminalu pri Trstu nasprotujejo vsi na lokalni ravni in v deželi Furlanija - Julijska krajina ter celo italijanska okoljska stroka. Še najbolj odločno proti so v tržaškem pristanišču, kjer trdijo, da bi jim podrl vse razvojne in strateške načrte in resno oviral poslovanje predvsem pretovora nafte. Tržaško pristanišče pretovori več kot 40 milijonov ton nafte na leto in je pomemben preskrbovalec Evrope z naftnimi derivati. V nevladni organizaciji Alpe Adria Green trdijo celo, da naj bi plinski terminal v Trstu podpirala severnoevropska pristanišča, ker bi s tem pomagali nekoliko zavreti vse hitreje razvijajoča se severnojadranska pristanišča. V Luki Koper so takšne domneve ovrgli. V Luki so načeloma proti plinskemu terminalu v Žavljah (zato so tudi oni poleg treh obalnih in miljski občini ter članov AAG podpisali peticijo), ker bi dejavnost terminalov lahko ovirala plovbo ladij v pristanišča oziroma iz njega.
Gas Natural se je zaradi Clinijeve zamrznitve okoljevarstvenega dovoljenja pritožil na upravno sodišče v deželi Lazio (Rim), ker je tamkajšnje sodišče pristojno za velike energetske projekte v Italiji, vendar je rimsko sodišče zavrnilo zahtevo španskega velikana po takojšnji odmrznitvi okoljevarstvenega dovoljenja. Odgovorilo je, da bo obravnavo o tem postopku začelo šele 19. marca prihodnje leto. To pomeni, da prave sodne odločitve o plinskem terminalu v Žavljah še skoraj leto dni ne bo in da bodo evropska komisija, parlament in svet prej odločali o končni uvrstitvi na prednostni seznam.
Postavlja se vprašanje, kdaj naj Slovenija začne pritožbo pri evropski komisiji in kdaj naj vloži tožbo na sodišče EU v Luksemburgu. Marko Starman, koordinator pravne posvetovalne skupine pri ministrstvu za kmetijstvo in okolje, meni, da tožba proti Italiji ni mogoča, dokler ni pravne podlage, torej dokler Italija ne izda gradbenega dovoljenja za ta projekt. Sicer pa ima Slovenija osnutka tako tožbe kot predloga začasne odredbe že nekaj let pripravljena in se lahko za takšen korak odloči zelo hitro. Poleg tega so Slovenija, občina Koper in nekaj nevladnih organizacij v Italiji vložile pet tožb zaradi spornih postopkov pri umeščanju v prostor, ki čakajo na razplet.
V Italiji zmeda še večja
Rimske centralne oblasti, ki bodo nazadnje dokončno odločale, so razdeljene. Okoljsko ministrstvo Lettove vlade, ki je prva levo-desno-sredinska in temu primerno razdeljena ob vsakem pomembnem vprašanju, je proti gradnji uplinjevalnikov v Tržaškem zalivu, ker v tem vidi nevarnosti ne samo za sosednjo Slovenijo, ampak tudi za Milje, Trst in ves Tržaški zaliv. Okoljsko ministrstvo je letos spomladi, kmalu po prevzemu oblasti, objavilo šestmesečni moratorij, ki se bo iztekel sredi oktobra.
Gospodarsko ministrstvo se je ne glede na mnenje kolegov, ki zastopajo stroko, pred dnevi izreklo za gradnjo in se pri tem oprlo na odločno mnenje prejšnje garniture, Montijevega superministra Corrada Passere. Ta je pred letom zelo odločno in jasno povedal domači in mednarodni javnosti, da uplinjevalniki bodo, da jih bo gradilo podjetje Gas Natural in da bodo postavljeni v Žavljah. In pika, je tedaj rekel Passera. Sedanji minister Flavio Zanonato je vzel za svoja Passerova stališča in za tržaški Piccolo poudaril, da je terminal usoden za italijansko gospodarstvo.
Nasprotnike gradnje terminala skrbi stališče deželnega upravnega sodišča v deželi Lacij, ki je obravnavalo pritožbo družbe Gas Natural zaradi moratorija. Sodišče se je izreklo proti suspenzu projekta Žavlje, hkrati pa opozarja, da je pri tem pomembno mnenje lokalnega prebivalstva.
Današnje odločanje v Bruslju bo po mnenju italijanskih novinarjev, ki spremljajo dogajanje, odločilno za Žavlje, saj se bo odločalo tudi o denarju, ne le o načelnih vprašanjih. Kaj pomeni izjava slovenskega ministra Erjavca, da terminala v Žavljah sploh ne bo na seznamu projektov na današnji razpravi v Bruslju, v Trstu in v Rimu niso komentirali.
