Bo slovenski delež žensk po volitvah slabši?

Ljubljana - Za sedem poslanskih mest v evropskem parlamentu se bo letos potegovalo 81 kandidatov, in sicer 42 moških in 39 žensk. Če upoštevamo zadnjo Delovo javnomnenjsko raziskavo, bi se v evropski parlament lahko uvrstili dve ženski (Romana Jordan Cizelj, SDS, in Tanja Fajon, SD) ter pet moških. To pomeni, da bo slovenska zastopanost ženskega spola nekoliko slabša kot doslej - do zdaj so namreč na evropskih stolčkih sedele tri ženske: Mojca Drčar Murko (LDS), Romana Jordan Cizelj (SDS) in Ljudmila Novak (NSi).

V nekaterih državah določajo večje število izvoljenih žensk z zakonodajo. Zakon o volitvah poslancev iz Slovenije v evropski parlament določa, da na kandidatni listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 40 odstotki, vsaka lista pa mora biti sestavljena tako, da je najmanj en kandidat vsakega od spolov uvrščen v zgornjo polovico liste. V Franciji, denimo, z zakonom o enakosti določajo, da mora biti na kandidatnih listah za evropske volitve vsak drugi kandidat ženska, na Švedskem pa enakopravno porazdelitev na listah predpisujejo strankarski pravilniki.

Slovenija po deležu žensk med državami članicami dosega 42,9-odstotno zastopanost poslank. Nekatere države so dosegle že popolno enakost (Estonija in Luksemburg), zelo dobre rezultate glede deleža žensk pa dosegajo Nizozemska (48,1 odstotka), Švedska (47,4 odstotka) in Francija (46,2 odstotka). Zanimivo je, da se je dobro - bolje kot Slovenija - izkazala tudi Bolgarija (44,4 odstotka). Enak rezultat kot v Sloveniji zaznavajo na Danskem in Finskem. Po drugi strani pa so države - Ciper in Malta -, kjer ženske sploh niso zastopane ali pa je njihov delež še vedno zelo majhen, na primer na Poljskem s 14,8 odstotki.

Sicer pa se evropski parlament v svojih resolucijah zavzema za čedalje večjo vključenost žensk v politično življenje; tudi prva predsednica neposredno izvoljenega parlamenta je bila ženska, Simone Veil (1979-1982) iz Francije. Od vseh dosedanjih 26 predsednikov je bila poleg nje samo še ena ženska predsednica, in sicer Nicole Fontaine (1999-2002), prav tako iz Francije. Vzpodbudno je, da se odstotek evropskih poslank stalno povečuje: leta 1979 jih je bilo 16,3 odstotka, leta 1994 26,1 odstotka in leta 2004 30,3 odstotka. Oktobra lani je delež poslank (nekatere so medtem poslanska mesta zapustile, druge zasedle) znašal 31,3 odstotka.

In kako je z enakostjo spolov med zaposlenimi v evropskem parlamentu? Leta 2008 je bilo med zaposlenimi 59 odstotkov žensk. Zasedale so 52,7 odstotka uradniških mest in 63,8 odstotka administrativnih delovnih mest. Na višjih položajih je delež žensk znašal 24,1 odstotka. Po podatkih z začetka meseca je bilo med administratorji, asistenti in pogodbenimi zaposlitvami od 6166 zaposlenih kar 3695 žensk.

Iz torkove tiskane izdaje Dela