Tiskane izdaje
»Če bo večina poslancev presodila, da je sporazum dober, ga bom podpisala,« je v Bruslju napovedala Kosorjeva. »Če pa ne dobim mandata, tega ne bom storila,« je odgovornost za morebitni zastoj ali celo neuspeh dogovarjanja o načinu reševanja mejnega problema že vnaprej prevalila na saborsko zastopstvo, točneje: na opozicijo. V takšnem primeru je napovedala tudi možnost ponovne slovenske blokade hrvaških pristopnih pogajanj z EU.
»Zelo nas veseli, da je Hrvaška začela notranje postopke za podpis sporazuma,« je slovenskim medijem namesto premiera Pahorja izjavil zunanji minister Samuel Žbogar. Upa, da bo »hrvaška stran dobila vsa potrebna soglasja in da bomo sporazum podpisali čim prej«.
»Moramo biti optimistični, sicer se ne bi pogovarjali,« je nadaljeval Žbogar, kajti »hrvaška premierka je nekako zagotovila, da bo dobila ustrezen mandat za podpis, in upamo, da bo pri teh postopkih uspešna«. Razmere »niso preproste ne na eni ne na drugi strani, povsod so določena nasprotovanja«. Kljub temu »obe vladi menita, da je sporazum dober, zato bomo šli naprej in upamo na podpis«.
Kritično določilo arbitražnega sporazuma je točka 3.b, ki vsebuje navodilo arbitražnemu sodišču, da določi stik Slovenije z odprtim morjem, tako kot je bilo zapisano v drugem predlogu komisarja Ollija Rehna. To je ostalo nespremenjeno, zato smo »zelo zadovoljni«, je zatrdil Žbogar.
Hrvaška premierka je bila previdnejša, saj se zaveda kočljivosti položaja. Zato je poudarila, da »ni dobro izločati nobenega dela sporazuma, še manj pa kakega stavka ali besede [stik], kajti samo celoten sporazum daje pravo podobo«. In da na hrvaški strani ne bi bilo nikakršnega dvoma, je uporabila kar angleški izraz »junction«, saj v medijih krožijo različni prevodi.
Prav ob tej točki je Kosorjeva napovedala enostransko izjavo, v kateri bo hrvaška stran izrazila svoja stališča. Prav ta izjava, ki bo objavljena pred ratifikacijo v saboru, naj bi pripomogla k odpravljanju zadržkov opozicije.
Več v petkovi tiskani izdaji Dela
