Bo tudi letos MOL ostalo več deset milijonov evrov?

Ljubljana - O financah Mestne občine Ljubljana (MOl) je bilo v zadnjem času veliko govora. Ob aktivni vključitvi župana Zorana Jankovića v predvolilno kampanjo je spet aktualno vprašanje vračila proračunskega denarja, ki ga je Ljubljana izgubila s spremembo zakona o financiranju občin leta 2007. Tudi o tem smo se pogovarjali s podžupanjo za področje financ Jadranko Dakić, ki je tako kot župan prepričana, da bo nova vlada Ljubljani vrnila približno 120 milijonov evrov, kolikor jih je mestni proračun izgubil v zadnjih dveh letih. Kljub nižjim proračunskim prihodkom pa napovedi načelnikov mestne uprave kažejo, da lahko enako kot lani tudi letos v Ljubljani ostane več deset milijonov evrov neporabljenega denarja.

Mestni svetniki so v ponedeljek obravnavali poročilo o izvrševanju proračuna za prvo polletje. Številke niso najboljše; realizacija na odhodkovni strani je 33-odstotna, na prihodkovni 38-odstotna. Zakaj tako slabo izvrševanje proračuna?

Pravilo pri javnih podjetjih in v gospodarstvu je, da prva polovica leta nikoli ni pravi kazalnik resničnega stanja. Boljši približek je devet mesecev, v javni upravi pa se največ stvari dogaja prav v zadnjih mesecih leta. To smo poskušali povedati že na odboru za finance, kjer so bila podobna vprašanja, pa tudi na seji mestnega sveta. Realizacija za devet mesecev je že precej drugačna in je približno na ravni 55 odstotkov. Ocena, ki so jo naredili načelniki, pa kaže, da bo realizacija na koncu leta dosegla 93 ali 94 odstotkov rebalansa proračuna. Poročilo za prvih šest mesecev je bilo namreč narejeno glede na proračun, ki je bil sprejet konec lanskega leta. Pomembnih sprememb v skupni porabi pri rebalansu sicer ni bilo, spremembe so bile predvsem med uporabniki, ker smo videli, da določenim proračunskim uporabnikom nekaterih nalog letos ne bo uspelo izvršiti, drugi pa imajo večje potrebe.

Rekli ste, da je na koncu leta pričakovana 93-odstotna realizacija. To pomeni, da bo spet proračunski presežek. Že lani je ostalo neporabljenih dobrih 30 milijonov evrov. Koliko jih bo letos?

Pričakujemo podobno številko, približno 30 milijonov. Ampak mene to ne skrbi. Pomembno je, da porabimo denar za prave namene. Kar nekaj nalog smo zavrnili - tudi sama sem zavrnila nekaj podpisanih oziroma parafiranih pogodb - ker zadeve niso bile nujno potrebne za delovanje MOL. Res strogo selekcioniramo vse, kar se v mestu porablja. Temeljni namen ni poraba, temveč prava poraba, na pravem mestu, za prave projekte in prave naloge. Po drugi strani smo previdni, ker je negotov predvsem prihodkovni del proračuna. Ostali smo brez sredstev države, lani za 56 milijonov evrov, letos vsaj 60 milijonov. Zato nam sredstev primanjkuje. Nadomestne vire smo iskali predvsem v nepremičninah. Nepremičninski trg pa se sesipa, določene stvari bo vedno teže prodati oziroma jih niti ne bi hoteli prodati pod ceno. Tudi zaradi tega zadržujemo določeno porabo, ker ne vemo, kako bo prihodkovna stran potekala. Na mestnem svetu smo odločali o prodaji nepremičnine na Rudniku, ki je po ocenah vredna med 36 in 40 milijoni evrov. Če tega zemljišča ne prodamo, bomo morali sprejeti nov rebalans in znižati predvideno porabo. Zato tudi zadržujemo resnično porabo na tistih najnujnejših zadevah.

To je torej vaš rezervni načrt. Predvideni prihodki od prodaje zemljišč znašajo več kot 80 milijonov evrov oziroma 27,4 odstotka vseh prihodkov. Oceno realizacije ste že znižali za 10 milijonov evrov ...

... In je še vedno negotova. Lani je bilo iz prodaje nepremičnin predvidenih 20 milijonov evrov, realiziranih pa 15. Letos imamo predvidenih 80 milijonov in vemo, da moramo biti previdni.

Kateri projekti bodo zaradi negotovosti pri prihodkih ogroženi?

Zdaj niso še nobeni. Pravzaprav vse, kar smo si za letos začrtali, teče razmeroma normalno.

Se boste tudi na novo zadolževali, če bo realizacija prihodkov pri prodaji zemljišč slaba?

Možnost je. Imamo še prostor do zakonskega maksimuma, ki je za celotno MOL skupaj s podjetji v lasti MOL približno 150 milijonov evrov. Če se bomo letos zadolžili za predvidenih 23 milijonov evrov v rebalansu, imamo še vedno prostor za približno 50 milijonov evrov. Tudi to je rezervni scenarij.

Kolikšen je zdaj skupen dolg MOL?

Predvidevamo, da bo z vsemi zadolžitvami, ki so načrtovane v tem letu, skupen dolg MOL in javnih podjetij na koncu leta približno sto milijonov evrov.

To je precej veliko.

Glede na letni proračun - če vemo, da je proračun po rebalansu 325 milijonov evrov - je to manj kot tretjina. Ob razvoju mesta in vseh projektih, ki so predvideni, to še ni tako velika številka. Tudi zakon ni zastonj predvidel omejitev, ki so naravnane na višino proračunov.

Župan Zoran Janković je zelo optimističen glede vračila denarja, ki ga MOL ni dobila zaradi spremembe zakona o financiranju občin. Kaj od nove vlade pričakujete vi?

Vsi v županstvu smo optimistični. Bili smo že pri prejšnji vladi in prav tako smo glede nove vlade, za katero smo prepričani, da bo bolj razumela vlogo glavnega mesta.

Tudi vi pričakujete vračilo denarja za nazaj?

Absolutno.

Na kakšen način?

Prihodnja predsednik vlade in predvsem finančni minister bosta morala ta sredstva zagotoviti v državnem proračunu.

Borut Pahor je v zadnjih dneh dvakrat dejal, da na nobenem sestanku z Zoranom Jankovićem ni mogel zadovoljiti pričakovanj, ki jih je imel župan glede vračila.

V predvolilnih kampanjah in takoj po volitvah se marsikaj reče, kar se pozneje lahko v miru razmisli. Pustimo času čas, da se sestavi vlada in pride čas za te razgovore. Menim, da imamo prave argumente, program, napisan je že predlog, ki je bil dogovorjen in usklajen z vsemi ministri, manjkal je le podpis predsednika vlade. Verjetno bomo začeli prav tu. Ne želimo seveda, da bi bile s tem oškodovane preostale občine, za katere zakon o financiranju občin prav tako ni idealen, temveč v prvi vrsti pričakujemo rešitev v okviru zakona o glavnem mestu, na podlagi katerega so pogajanja z vlado že potekala.

Župan vas je poimenoval kot najboljšo finančnico v državi. Kje v državnem proračunu bi vi vzeli ta denar? Če bi država štirim občinam vračala za nazaj, bi bilo treba vrniti več kot 120 milijonov evrov.

(smeh) Odgovor ni preprost. Treba je poznati celoten proračun, pogledati vse prihodke in odhodke. Všečen odgovor, ki ga lahko dajo nepoznavalci, med katere sodim tudi jaz, je, da bi se manj dajalo v orožje, v patrie in podobno. To lahko reče vsakdo, ne poznamo pa, kakšne so zahteve Nata in Evrope.

Ste pa prepričani, da ta denar je in da se lahko najde?

Tako kot smo ga morali najti v mestu, se ga tudi v državi najde za tiste projekte, za katere je država zainteresirana. Predvsem pa je treba pogledati porabo. Mi smo na primer zelo zmanjšali porabo na različnih ravneh, kjer ni bila potrebna. Vsi govorimo, da je delovanje države predrago.

Vlada kot nadomestilo za izgubljen denar poudarja možnost pridobivanja evropskih sredstev. Tudi tu MOL ni uspešna. Realizacija v prvem polletju je bila slaba in na splošno v tem mandatu kaj dosti evropskih sredstev niste pridobili. Zakaj?

Najprej je treba vedeti, je, da so vsi evropski projekti dolgotrajni. Prvo in drugo leto je precej težko kaj pokazati. Zdaj imamo kar nekaj projektov, kjer imamo evropska sredstva že odobrena, a gre za razmeroma manjše zneske. Naš največji projekt je RCERO ( Regionalni center za ravnanje z odpadki), ki je vreden približno 140 milijonov evrov, zanj se mučimo že, odkar smo na oblasti, začel pa se je že, preden je nastopil mandat sedanji župan. A tu imamo občutek, da nam država - milo rečeno - ni stala ob strani. Ali če sem malo groba - imam občutek, da ga je celo zavirala. Razlogi, zakaj dokumentacija ni bila posredovana v Bruselj, so bili kar malo »za lase privlečeni«. Župan je pred dobrima dvema tednoma tako rekoč prisilil ministra Žagarja in Podobnika, da so vsi skupaj pred novinarji podpisali dokumentacijo. Prej so se ves čas izgovarjali, enkrat na eni strani, drugič na drugi, predvsem pa smo opazili velike težave s kadrovsko zasedenostjo na ministrstvu za okolje in prostor, kjer je dolgo trajalo, da so sploh pregledali naše dokumentacije. Ta bi šla lahko že zdavnaj v Bruselj.

Iz petkove tiskane izdaje Dela!