Tiskane izdaje
Brežice – Direktor Dravskih elektrarn Maribor (DEM) Viljem Pozeb pravi, da družba zbira podatke za morebitno tožbo zoper Verbund. Operater avstrijskih hidroelektrarn je namreč povzročil za 730 kubičnih metrov večji pretok Drave od naravnega. DEM je v lanskih poplavah utrpel 31,5 milijona evrov škode.
»V DEM zbiramo podatke, o nadaljnjih korakih pa se bomo odločili glede na razvoj dogodkov, saj je več poti, kako doseči cilj,« je na vprašanja Dela glede morebitnega odškodninskega zahtevka slovenskih energetikov do avstrijskih odgovoril Viljem Pozeb. Med možnostmi omenja tožbo in poravnavo.
Čeprav je od poplav minilo že eno leto, pravi sogovornik, je treba najprej ugotoviti, koliko je dodatni pretok povečal škodo, ki bi jo tudi brez njega sicer povzročil zaradi deževja že naravno povečan naravni pretok Drave. Zdaj še ne more povedati, pravi Viljem Pozeb, kdaj se bodo v DEM odločili, kakšno pot bodo ubrali za povračilo dela škode.
Regulirani pretok prehitel naravnega
Več bo morda znanega še ta mesec, ko se bo predvidoma prvič po končani raziskavi sestala meddržavna dravska komisija. »Ta bo obravnavala sprejete ugotovitve delovne skupine in tudi nadaljnje ravnanje predvsem slovenske strani,« navaja sogovornik, ni pa še znano, ali se bo država pridružila zahtevi po odškodnini. »Vsi trije vzroki za škodo – torej avstrijske hidroelektrarne, narava in preslaba pretočnost struge, za katero skrbi država, so med sabo zelo prepleteni in jih ni mogoče na preprost način popolnoma ločiti. To je eden prvih takšnih primerov ne samo pri nas, ampak tudi v Evropi,« poudarja Pozeb.
Delovna skupina redne slovensko-avstrijske komisije za Dravo, katere del so tudi predstavniki DEM, je 19. septembra zaključila raziskavo poplave na porečju Drave v Avstriji in Sloveniji, ki so jo začeli januarja. Zaradi ravnanja avstrijskih hidroelektrarn je 5. novembra pretok Drave na državni meji znašal 2700 kubičnih metrov na sekundo, to je 730 kubičnih metrov na sekundo več od pričakovanega naravnega pretoka. Maksimum pretoka, ki je reguliran z obratovanjem avstrijskih hidroelektrarn, je prehitel predvideni naravni pretok za eno do sedem ur, pravijo v Mariboru.
Nacionalni operaterji hidroelektrarn so zavezani, da z ustreznim upravljanjem zapornic in nadzorovanim prelivanjem vode v vnaprej predvidena in urejena razlivna območja ne poslabšajo naravnih razmer na državni meji. »Z ukrepi v slovenskih elektrarnah lahko uspešno vplivamo na poplavno varnost do pretoka 1500 kubičnih metrov na sekundo, na spodnjih dveh elektrarnah (derivacijskih) še pri višjih pretokih. Nekje nad 2200 kubičnimi metri na sekundo pa v elektrarnah ne moremo več vplivati na pretok in se začne bližati naravni obliki,« pravi Pozeb.
Več kot sto oškodovancev
O tožbi zoper Verbund razmišlja tudi nad sto oškodovancev, ki jih zastopa več odvetnikov. Prvi je oškodovance začel zbirati avstrijski odvetnik Franz Serajnik. Poleg posameznikov, največ s Slovenske Koroške, so med morebitnimi tožniki tudi gospodarske družbe. Tudi pri Zavarovalnici Maribor so razmišljali, da bi se jim pridružil.
Serajnik je že oktobra za Delo pojasnil, da s strankami čakajo na konec preiskave celovškega državnega tožilstva. Preiskava se za zdaj nanaša na odgovornost zaposlenih v Verbundu, na podlagi izsledkov pa se bo tožilstvo odločilo, ali bo vložilo obtožnico tudi proti elektrarnam. Del Avstrijcev je prepričan, da se je njihov operater ob povišanih vodostajih odzval neustrezno, del – med njimi nekateri strokovnjaki na pristojnem ministrstvu na Dunaju – pa takšni interpretaciji ugovarja.
