Vlada bo podprla gradnjo druge nuklearke

Krško - Predsednik vlade Marjan Šarec je na obisku v Vrbini pri Krškem, kjer si je ogledal informacijsko središče družbe Gen energija in Nuklearno elektrarno Krško (NEK). Povedali so mu, kakšni so rezultati družb in se zavzeli za nadaljevanje uporabe jedrske energije. Kot je dejal Šarec, bo vlada vložila vse napore za gradnjo druge nuklearke.



Življenjska doba NEK se izteče že leta 2023, vendar je že dogovorjeno, da jo bodo podaljšali do 2043. V Gen energiji, ki je polovična lastnica NEK, polovica je v lasti Hrvatske elektroprivrede (HEP), si že nekaj časa prizadevajo za dogovor o gradnji drugega bloka NEK, ki bi imel moč med 1200 in 1600 megavatov. Zelo koristno za te načrte bi bilo, če bi tako prihodnost vlada začrtala v še vedno nastajajočem energetskem konceptu in nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu, ki ga do konca leta zahteva evropska komisija.

Predsednik vlade pravi, da je treba odločitev za drugi blok nuklearke sprejeti čim prej, saj vzame pridobivanje dovoljenj in gradnja vsaj 10 let. Dodal je, da bo treba za nizkoogljično prihodnost zapreti Teš 6, ko se to zgodi, pa brez druge nuklearke ne bo šlo. Kot predsednik vlade pa si bo vseskozi prizadeval za čim večjo energijsko neodvisnost države.

Pri tem je okrcal nekatere, ki jih vodijo čustva, ne dejstva, in nasprotujejo vsem projektom. »Ne moremo se kar naprej pogovarjati o tem, česa nočemo, začeti se je treba pogovarjati o tem, kaj hočemo,« pravi Šarec in dodal, da tudi Nemčija ugotavlja, da je bila odločitev za zaprtje nukleark preuranjena. To je ponazoril s primerom, da ko sosed razbije avto v nesreči, ne greš takoj prodati svojega avta, da se ne bo zgodila enaka nesreča. Kot meni, na Japonskem ni šlo za slabe jedrske elektrarne, temveč za cunami.

Šarec pričakuje tudi to, da se bo projekt hidroelektrarne Mokrice premaknil z mrtve točke, saj je koalicija zagotovila, da Mure ne bo pregradila.

Umeščanja v prostor sicer še niso uredili, je priznal Marjan Šarec, poleg tega so v javni upravi tudi ljudje, ki ne želijo odločati. Zato velikokrat odloča politika. Generalni direktor Gen energije Martin Novšak je dodal, da bi drugi blok potrebovali že danes, opravili pa so vse študije, da ga je mogoče zgraditi. Kitajci za gradnjo potrebujejo deset let, pet jih gre za razpise in dovoljenja, pet pa za gradnjo. Zato od vlade pričakujejo, da bo nacionalni energetski in podnebni načrt temeljil na številkah in ne željah, v njem pa bo zapisana tudi dolgoročna uporaba jedrske energije.



Osrednja težava pa so še vedno radioaktivni odpadki. Skladišča zanje še ni, čeprav občine in lastniki zemljišč že leta dobivajo nadomestila za omejeno rabo prostora.



V preteklem postopku priprave energetskega koncepta so za najugodnejšo različico energijske prihodnosti Slovenije že določili mešanico jedrske energije in obnovljivih virov energije. Drugi blok NEK naj bi stal pet milijard evrov, tudi pri tem naj bi bila strateška partnerka katera od sosednjih držav, tehnologija pa preizkušena. Razmere v regiji se namreč zaostrujejo, čedalje več držav postaja odvisnih od uvoza elektrike.

Brez Teša bo druga nuklearka nujna

Na vprašanje, kako velik blok bi omogočil zaprtje Teša 6, ob tem, da se energetska odvisnost Slovenije ne bi povečala, so iz Elesa odgovorili, da je izjava predsednika vlade, da je drugi blok NEK za našo državo nujen, z vidika ohranjanja elektroenergetske samostojnosti oziroma obvladljive uvozne odvisnosti med petimi in 10 odstotki, je povsem na mestu. »To sem v svojih intervjujih in člankih zagovarjal tudi sam. Jedrska energija je Teš obratoval. Če bi drugi blok NEK pričel obratovati leta 2040, istega leta pa bi prenehal obratovati Teš 6, potem bi potrebovali enoto z močjo 1000 MW ali več. V primeru, da bi obratoval tako NEK in Teš, pa bi bilo bolje, da se odločimo za modularno gradnjo jedrskih blokov, z močjo 500 ali manj MW,« pravi direktor Elesa Aleksander Mervar.

Slovenija uvaža elektriko

Na vprašanje, koliko je Slovenija uvozno odvisna pri elektriki, pa je Mervar odgovoril, da letno uvozno odvisnost določajo trije dejavniki. To so proizvodnja hidroelektrarn, remonti NEK in proizvodnja Teša. »V zadnjih petih letih je proizvodnja električne energije iz HE nihala za 2900 GWh in iz NEK 600 GWh, skupaj 3.500 GWH ali več kot 20 odstotkov slovenske končne porabe. V zadnjih petih letih je slovenska uvozna odvisnost v povprečju znašala 15 odstotkov, najmanj leta 2014, samo tri odstotke in največ leta 2015, kar 21 odstotkov,« pravi Mervar.

Dodaja, da so bolj kot letne bilance lahko problematične urne izravnave, kjer pa smo bili že večkrat uvozno odvisni z močjo 1.000 in več MW. Takšna situacija nastane v primeru, da izpade Teš ali NEK, pri tem je proizvodnje iz HE nizka, poraba pa visoka, kar je posledica nadpovprečno visokih ali nizkih temperatur.