Bodo ljudje ostali praznih rok?

Ljubljana - Medtem ko je skladišče ljubljanskega Rdečega križa (RK) ob Tržaški cesti skoraj prazno, so na krovni organizaciji RK novo dobavo hrane iz intervencijskih zalog Evropske unije obljubili šele za konec marca, aprila pa naj bi dobili še pakete Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij. Sekretarka Območnega združenja Rdečega križa (OZRK) Ljubljana Anita Caruso upa, da bi še lahko našli rešitev in dogovor z RK Slovenije: »Naš problem je, da se prepočasi odzivamo na oskrbo iz teh dveh virov.«

Po besedah Anite Caruso je OZRK Ljubljana v preteklih dveh mesecih vrzel, ko so zaloge hrane pošle in so čakali na nove, zapolnili predvsem z donacijami, ki so jih zbrali v decembrski akciji Pomagajmo ljudem našega mesta. V njej so nagovorili 8200 podjetij; odzvalo se jih je 97. Ta so prispevala slabih 10.000 evrov. S tem denarjem so na OZRK kupili hrano za pomoč revnim. Za donacije izdelkov pred iztekom roka uporabe so prosili tudi trgovska podjetja, a se je odzval le eden od tujih trgovcev.

»Januarja se je začelo povpraševanje zelo povečevati. Vsak dan je prihajalo tudi po 20 novih uporabnikov. V prvih dveh mesecih smo registrirali 200 novih uporabnikov - konec decembra lani smo jih imeli 1720 -, zdaj jih je že 1920. Ker gre tudi za veččlanske družine, v Ljubljani oskrbujemo približno 4200 oseb,« je pojasnila Carusova. Zaradi večjega povpraševanja za dodelitev pomoči niso naročali za februar, kot je v navadi, ampak šele za marec. »To bo znano 12. marca, ko so naročeni novi prosilci; pričakujemo, da bomo takrat dobili hrano iz intervencijskih zalog EU.« Kritična je tudi do RK Slovenije: »Krovna organizacija se ne ukvarja neposredno z ljudmi na terenu. Bolj kot so ljudje oddaljeni od neposrednega uporabnika, manj je razumevanja za stiske.«

Čeprav v Ljubljani množičnih izgub delovnih mest in zapiranja tovarn še ni bilo, so novi prosilci predvsem brezposelni, ugotavljajo v OZRK. Drugi del so družine z zelo nizkimi dohodki. Ob tem Carusova opozarja na tako imenovane »zbiralce pomoči«, ki so tako vešči pridobivanja pomoči, da izkoristijo vse bonitete socialnih transferjev (otroški dodatki, prehrana, letovanja, pomoč pri šolskih potrebščinah, regresi za šolo v naravi, denarna pomoč centrov za socialno delo; da vse to presega vrednost plače nekoga, ki dela ves dan). »Gre za sistemsko napako, ki bi jo bilo treba odpraviti.«

Večje število pomoči potrebnih opažajo tudi v Škofijski karitas Ljubljana (ŠKL), ki deluje na območju osrednje Slovenije, več kot tretjino vse pomoči pa razdeli v Ljubljani. »Za pomoč v hrani so že zaprosile nekatere župnijske Karitas, ki doslej hrane niso delile,« pravi tajnik ŠKL Jože Rovtar. Poleg Ljubljane gre največ pomoči v Zagorje, Kranj, na Jesenice, Vrhniko in v Domžale. Na Vrhniki so s hrano ali plačilom položnic v januarju in februarju pomagali 513 delavcem IUV, ki so iskali pomoč.

»Naša skladišča niso prazna. Ljudje prinašajo in dovažajo obleko vsak dan. Kličejo po telefonu ali povprašujejo po elektronski pošti. Vsem odgovarjamo, kaj potrebujemo, in se za podarjeno zahvaljujemo,« pravi Rovtar, ki poudarja, da skozi težke čase laže krmarijo predvsem po zaslugi prostovoljcev.

Iz tiskanega Dela.